"Pri zdravljenju revmatičnih bolezni je dejavno sodelovanje bolnika nujno – ta mora bolezen dobro poznati in vedeti, kaj so cilji zdravljenja," poudarjajo na Društvu revmatikov Slovenije, kjer že 30 let pomagajo in izobražujejo bolnike z revmatizmom.

Aktivnost bolezni

Kar 80 odstotkov revmatikov zmotno meni, da je bolezen obvladana, ko bolečina mine, vendar odsotnost bolečine še ne pomeni, da bolezen ni aktivna in ne napreduje. V društvu bolnikom svetujejo, naj po vsakem pregledu povprašajo po parametrih, ki določajo aktivnost bolezni. Zdravnik in bolnik naj skupaj pripravita načrt obvladovanja bolezni. V Sloveniji pa žal več kot polovica obolelih za revmatoidnim artritisom še nima izdelanega načrta zdravljenja, opozarjajo v društvu revmatikov.

Okvare tkiv in organov

Vzroki za nastanek revme niso popolnoma znani, pogosto so povezani z genetsko zasnovo – bolezen se sproži ob delovanju neznanega dejavnika. Poleg prizadetosti gibal lahko revmatične bolezni povzročijo okvare raznih tkiv in notranjih organov. Skupni simptom pri vseh revmatičnih boleznih je bolečina, zelo pogosti simptomi pa so še otekline, jutranja okorelost, deformacije sklepov in hrbtenice, kožne spremembe pa tudi slabo počutje in izguba teka.

Diagnostika

V Sloveniji je okrog 230 tisoč bolnikov z različnimi revmatičnimi boleznimi. Revmatike pa zdravi le okrog 20 revmatologov, kar pomeni dolgo čakanje na prvi pregled in poznejšo diagnostiko.