Naivna trafikantka

Foto: Žurnal24
Mislila sem, da sem dobila mirno službo, toda kmalu se je pokazalo drugače. Moja mala trafika se je tresla, kot da bi jo podirali.
Oglej si celoten članek

Končno sem dobila mirno službo na toplem, brez pretiranega naprezanja. Postala sem prodajalka v trafiki s časopisi. Sodelavka me je opozorila, naj se ne ukvarjam pretirano z Robijem, ki je vsakodnevno prihajal po časopis, ni pa povedala, zakaj. Ugotovila sem, da je Robi izjemno privlačen fant, ki dela v bližini in očitno plete z njo neko intimno razmerje. En teden sem se ga otepala, nato pa vendarle odprla vrata, ko je zunaj prosil, naj ga spustim na toplo. Bil je izjemno prijazen in niti za hip nisem pomislila, da delam napako. Po nekaj dneh rednega prihajanja sva bila že povsem domača, padle so prve šale in odkrito flirtanje. Pa ne samo to. Začelo se je zapirati okence in vse večkrat se je pojavil napis NA MALICI!

V mali trafiki pa se je treslo, kot bi jo podirali od znotraj navzven. Bil je strasten, kot bi bilo vsakokrat prvič, in prav zabavno je bilo v tistem majcenem prostoru stuhtati kakšen nov položaj. Prve dni sem mu vedno sedela v naročju, kasneje pa je to postalo dolgočasno. Tudi sodelavka je že sumila, saj je k njej hodil bolj po redko, obljubljal pa mi je, da z njo nima ničesar. Počasi sem postajala odvisna od njega in njegovega trdega lepotca, ki me je še kako dobro pogrel med vsako mojo malico. Pa kako sem ga malicala. Ves čas sem imela polna usta, ker je znal še kako dobro zaključiti. Po navadi sem imela več dela s pospravljanjem po njegovem odhodu kot pa med samo službo. Časopisi in revije so ležali po tleh, nekaj sem jih morala celo plačati iz svojega žepa, saj so bili uničeni. Strgani, zmečkani ali pa enostavno popackani. Samo, kako se je ta fant dajal dol! Da se ti zvrti.


Uživala sem v njegovem naročju © iStockphoto

 
Bil je četrtek, ko je po navadi največji naval pred mojim okencem. Prišel pa je tudi on in nikakor nisem imela časa spustiti napisa, da sem na malici, saj strank kar ni in ni hotelo zmanjkati. Čakal me je tudi Robi, ki se mu je čas za malico hitro iztekal. Ostalo nama je še dobrih pet minut, ko sva ostala sama in na okence vrgla paket revij, ki so zastrle pogled od zunaj. Že med nameščanjem teh revij me je grabil od zadaj, mi odpenjal hlače in jih vlekel navzdol. Nisem se želela obrniti k njemu, saj mi je bilo tako čisto všeč. Tudi on se ni pritoževal in ni minilo prav dosti časa, ko sem za seboj že čutila trdega korenjaka, ki se je drgnil ob mojo češpljico, nastavljeno njemu na uslugo. Mokra, voljna in potrebna. Takšno je bilo moje stanje in niti ves tisti papir ne bi mogel vpiti moje mokrote.  Obstajala je le ena rešitev. Napolnil me je od zadaj, me pošteno zagrabil za boke in mi svetoval, naj se dobro primem. Prav zares sem se morala držati, saj tako kot je tisti dan krenil name, ni še nikoli. Zavijala sem z očmi in opazila, da je med revijami in okencem ostalo še toliko prostora, da sem lahko opazovala nekaj ljudi pred trafiko, ki so nervozni čakali konec moje malice. Hudovali so se, ker ni bilo nikogar, oni pa morajo na avtobus. Dol mi je viselo za njih, saj sem noro uživala le nekaj centimetrov stran in čakala, da me obišče stric orgazem, ki je zadnje čase kar pogosto prihajal na obisk. Zahvala za to je šla na račun divjega Robija, ki je s svojim nenasitnim junakom prišel prav vsak dan na svojo porcijo užitka in naslade. Za nagrado sem mu vedno dala športni časopis povsem brezplačno, saj si ga je še kako zaslužil.

Nenadoma so se moški pred trafiko obrnili proti meni, kot bi me videli ali pa slišali nabijanje, ki je prihajalo iz hišice. Eden od njih je prišel celo povsem do okenca, da sem lahko videla, kako neenakomerno je pobrit. Ravno tisti trenutek mi je pršlo, zato sem usta potisnila v papir pred seboj in grulila vanj kot pohotna golobica. Moški zunaj je še bolj natančno prisluhnil, a k sreči se mu niti sanjalo ni, kaj se tik pred njim dogaja. Ko sem začutila silno vročino med svojima ritnicama in na spodnjem delu hrbta, sem vedela, da je končal tudi Robi, ki se mu je že pošteno mudilo v službo. Kot po navadi je segel po robčkih, se obrisal (in tudi mene), nato pa na hitro nataknil hlače in izginil. Sedla sem na stol, odmaknila revije, odprla okence ter postregla stranke. Še dobro, da niso vedeli, da pred njimi sedim gola s češpljo na hladnem lesenem stolu.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.