Za starše, ki se ločujejo, in tiste že ločene je pomembno, da se pogovorijo z otroki in jih opogumijo, da spregovorijo o svojih mislih in občutjih. Pri tem je treba svoje občutke pustiti ob strani. Pogosto otroci enega ali oba starša krivijo za izgubo družine, kar v njihovih očeh predstavlja izdajo. Zaradi tega morajo biti starši dobro pripravljeni na vprašanja in skrbi, ki se porajajo otrokom, to pa je lahko dolgotrajen proces. Otroke ob ločitvi prevevajo mnoga čustva, nekateri se čutijo krive, še posebej, če so kdaj slišali starše, da so se prepirali zaradi njih. Lahko so jezni, prestrašeni ali zaskrbljeni, da jih bodo starši zapustili. Dejanski vpliv ločitve na otroka se običajno pokaže po dveh do treh letih, nekateri so v tem obdobju zmožni izraziti svoja občutja, drugi pa se pretvarjajo ali zapadejo v obup. Pri šoloobveznih otrocih je to pogosto vidno, ko izgubijo zanimanje za dejavnosti in začnejo pešati pri uspehu, pri mlajših pa se čustva pogosto izražajo skozi igro.

Vsakdo ima pravico do svojih občutkov, zato ima lahko hlinjenje srečnega obraza in zmanjševanje pomena ločitve nasproten učinek, saj bodo otroci s starši manj pripravljeni deliti resnična čustva. Da otroka ne bi dodatno ranili, je treba biti pozoren tudi na naslednje stvari:

Pred otroki ne govorite slabo o nekdanjem partnerju
To je za nekatere ena izmed najtežjih stvari, sploh če so še vedno v sporu z nekdanjim partnerjem. Lahko ima tudi nasproten učinek, saj otroci pogosto postanejo jezni na starša, ki o drugem govori slabo. Otroci o svojih starših nočejo slišati nič slabega, pa četudi od drugega starša. Poleg tega je pomembno priznati, kaj se je zgodilo, če je partner na primer preprosto zapustil družino. Njegova dolžnost pa je, da sam pojasni svoje vedenje.

Otroci naj ne bodo posredniki
Otroci zares ne potrebujejo tega, da morajo biti kurirji med prepirljivima staršema ali prenašati njune obtožbe in skrivnosti. Ne sprašujte, kaj se dogaja v drugem gospodinjstvu, saj noben otrok noče vohuniti za svojim staršem. O šolskih in zdravstvenih vprašanjih, obiskih in urnikih naj se odrasli dogovorijo med sabo.

Pričakujte težave pri prilagajanju na novega partnerja in njegove otroke
Nove zveze, poroke in nove družine so med najtežjimi zalogaji v procesu ločitve. Nove družine ne zmanjšujejo vpliva ločitve, saj se v njih otroci soočajo z enakimi težavami kot tisti, ki ostanejo s staršem samohranilcem. Zaradi tega je otrokom treba zagotoviti, da bosta oče in mati še vedno skrbela zanj. Preden sprejmejo krušne starše, bo minilo nekaj časa, njihova vloga pa je na začetku vloga še enega odraslega skrbnika v otrokovem življenju. Otroku je treba povedati, da ga mora spoštovati na enak način kot vse ostale, ki mu pomagajo.

Starši samohranilci potrebujejo sleherno podporo
Starši, ki so ostali sami z otrokom, potrebujejo vsako podporo. Najsi gre za prijatelje, skupine za samopomoč, strokovnjake, sorodnike … Dobro je, če so otroci lahko v zaupnih stikih z drugimi otroki iz razvezanih družin, ki so razvili pozitiven odnos s krušnimi starši in polbrati ter polsestrami. Kolikor pogosto se le da, mora imeti otrok priložnost, da lahko pozitivno gleda na oba starša.

Ne glede na okoliščine pomeni ločitev bolečino in razočaranje tako za otroke kot starše. Mnogi starši se kljub najboljšim namenom včasih ne morejo izogniti jezi in prizadetosti, tisti, ki pa zmorejo ohraniti pozitiven odnos tudi v težkih okoliščinah, bodo pomagali otrokom in sebi čim lažje pogledati naprej.