Zelena luč je koreografska situacija, ki izrablja minimalistično formo prometne singnalizacije, da nam lahko v trenutnosti nekega prehodnega mestnega vogala spregovori o sodobnem plesu, koreografiji in telesih v njih. Lahko pa je preprosto nekaj neobičajnega, ki popestri izrabljeno rutino naših mestnih poti.

Plesalka in koreografinja Mateja Bučar je bila članica ljubljanskega baletnega ansambla v SNG Opera in balet, ki se je leta 1986 priključila Plesnemu Teatru Ljubljana, končala študij biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na začetku 90-ih let začela ustvarjati svoj sodobnoplesni opus, ki se pogosto spogleduje s sodobnimi vizualnimi umetnostmi.

Za njeno delo, ki s svojo širino, konsistenco in kompleksnostjo predstavlja enega najpomembnejših koreografskih opusov zadnjih dveh desetletij, je morda značilno mišljenje virtualnih, shematskih, pojmovnih ali stvarnih prostorov in plesa, ki naredi zaznavne.