Najpomembnejša je starost otroka in temperament ter energičnost določene pasme. Velike doge ali mastifi za majhnega otroka niso najprimernejši, saj ga lahko med igro mimogrede poškodujejo. Prav tako niso priporočljive čivave, pekinezi ali šicuji (Shih tzu), ker ne bodo mogli slediti pogosto robati otroški igri. Katera pasma je torej najbolj priporočljiva za otroke? Izbira je velika, vendar je treba biti pazljiv. Nalednje pasme na splošno veljajo za ustrezno odločitev:

Bradati škotski ovčar (collie):
Collieji so zvesti in dobri družabniki mlajšim in starejšim otrokom. So nežni in učljivi, prav tako pa zaščitniški do otrok. So ena najprimernejših pasem za otroke.

Zlati prinašalec:
Zlati prinašalci so med najbolj ljubeznivimi in nežnimi psi. Zelo redko pokažejo agresivnost in jih je lahko voditi ter učiti. Poleg tega so zelo tolerantni do različnih dejavnosti majhnih otrok.

Beagle:
Beagli so najbolj družabna pasma in primerni za otroke vseh starosti. Je pa treba biti z njimi pazljiv v določenih trenutkih, še posebej se jih ne sme motiti, ko uživajo med obrokom.

Koder:
Kodri so zelo vdani in ljubeči in so lahko odlični prijatelji vsem starostnim skupinam. Poleg tega so zelo zvesti in zaupljivi. Če pa niso deležni ustreznega ravnanja, znajo tudi poškodovati človeka.

Novofundlandec:
Čeprav so novofundlandci potrpežljivi ter zvesti otrokom in odraslim, je priporočljivo, da jih imajo v oskrbi starejši otroci, saj so precej veliki. So pa zelo zaščitniški in s tega vidika ena od najboljših izbir za otroke.

Bernardinec:
Bernardinci so primerni za večje otroke. Čeprav so veliki, so nežni in se z otroki zelo dobro ujamejo. Če so ustrezno šolani, so odlični in zaščitniški družabniki celotne družine.

Basset:
Basseti obožujejo otroke, so nežni ljubeči in tolerantni. Niso pa priporočljivi za majhne otroke, ki jih še ne zmorejo voditi.

Poleg naštetih pasem so za otroke med najprimernejšimi še bokser, angleški buldog, nemški ovčar, jazbečar, pomeranec (špic), kodrasti bišom … pa seveda nekateri mešančki. Starši morajo otroka naučiti, da s psom ravna kot z živim bitjem in ne igračo. Majhni otroci tudi ne bi smeli ostati sami s psom, saj ga lahko nenamerno poškodujejo ali ranijo sebe.

Otroci se bodo čutili bolj povezane s psom, če bodo sodelovali pri njegovi izbiri, hišni ljubljenček pa bo pri njih vzpodbujal vrednote, kot so tovarištvo, sočutje in odgovoronost.