Obraz POP TV in Kanala A, voditelj Dennis Malačič, preživlja težke čase, saj je izgubil očeta. Iz njegovega zapisa na Facebooku je moč razbrati, da je smrt prišla nepričakovano.

"Dragi ati, vedno, ko sem odhajal v Ljubljano, sem vaju z mamo objel. Včeraj popoldne sem se od tebe poslovil brez objema. Nisem se vračal v Ljubljano, tja bi moral šele danes. Zapuščal sem le tvojo bolniško posteljo, h kateri sem bil prepričan, da se bom vrnil že naslednji dan. Potem pa si se le nekaj ur pozneje za vedno poslovil sam," je včeraj sporočil.

Klic, da naj se pridejo poslovit od očeta, je družina dobila sredi noči. "Ko sva z mamo zaspala, je prišel najhujši klic v našem življenju. Sestro je doletel le nekaj sto metrov stran od tebe, med nočno izmeno v sosednji bolnišnici. Sredi noči smo stali ob tvoji postelji, jokali in se spraševali, kako je to sploh mogoče. Le nekaj ur prej si se med obiskom tako dobro držal. Bil si dobre volje. Na televiziji sem ti nastavil kanal, da boš po treh dneh spet lahko gledal svojo najljubšo serijo, ob kateri si se vedno tako iskreno in nalezljivo smejal.
V ponedeljek so te sprejeli v bolnišnico. V sredo so te operirali na debelem črevesju. V četrtek si bil na intenzivni negi, v petek na polintenzivni, danes pa že na navadnem oddelku. Zdelo se je, da gre vse tako hitro. Da gre na bolje. Nihče ni pomislil, da bo tako hitro prišel tudi trenutek, ko se bomo morali posloviti. Prehitro. Veliko prehitro," je še zapisal in dodal: "Če bi vedel ... če bi le slutil ... bi zavrtel čas nazaj. Tako kot se je ponoči zavrtela ura. Vztrajal bi, da te pustijo priključenega na aparate še kakšen dan. Še kakšno noč. Samo da bi imel še eno priložnost, da te objamem. Da ti povem, kako zelo te imam rad. Zdaj te ni več. Ostali smo sami. Boli. Skeli. Solze tečejo, pa ne prinesejo olajšanja. Zakaj si se poslovil tako nenadoma? Zakaj si moral oditi ravno zdaj?"

Dennis pravi, da bi očeta rad še enkrat objel in mu rekel, da ga ima rad. "Rad bi še enkrat slišal tvoj nalezljiv smeh. Rad bi slišal tvoj glas. Rad bi imel še eno samo priložnost. Pa nam je ostala le praznina. Tišina. In neizmerna bolečina. Radi te imamo. Vedno te bomo imeli. Kjerkoli že si, upam, da si našel mir. In prosim ... počakaj nas tam nekje daleč. Ko se nekoč spet srečamo, te bom najprej objel. Potem pa te bom vprašal, zakaj si moral oditi tako nenadoma."

Družini izrekamo sožalje.