Večer, ki bi moral ostati le lep spomin na koncert in druženje, se je v nekaj minutah spremenil v pravo nočno moro. In najbolj srhljivo pri vsem? Dovolj je bil le trenutek nepazljivosti. En sam kozarec, za nekaj sekund odložen na pult.

Prav o tem so v 56. epizodi podkasta Tisti dnevi v mesecu spregovorile voditeljice, ki so v studiu gostile Marka Verdenika iz DrogArta. Odprli so temo, o kateri se še vedno govori premalo — o podtikanju drog v pijačo, občutkih nemoči, sramu in posledicah, ki jih lahko ena sama noč pusti za vse življenje.

"Samo za sekundo sem pustila kozarec na pultu," je stavek, ki ga ob takšnih zgpdbah slišimo znova in znova. In ravno to je najbolj grozljivo — ker se žrtve pogosto sploh ne zavedajo, kdaj se je zgodilo.

Pa ne le kdaj, ampak tudi kaj.

Najhuje pa je, da če ji prijateljica ne bi povedala, da je bilo podobno tudi njej, sploh ne bi posumila, da ji je nekdo nekaj podtaknil. Mislila bi samo, da je bila nenavadno pijana po enem samem špricerju in mogoče še zato, ker ni nič jedla.

Svojo pretresljivo izkušnjo je v podkastu delila tudi voditeljica Vesna Ban. Dogodek se ji je zgodil pred nekaj meseci na povsem običajnem pop koncertu — kraju, kjer človek niti ne bi pričakoval takšne nevarnosti.

"Bila sem zunaj, nekaj sem še snemala, potem pa sem srečala znanke z Dolenjske. Rekle so mi: 'Daj, spij nekaj z nami.' Najprej sem rekla, da ne bom, pa so me začele malce zbadati: 'Kaj si zdaj tako fina, odkar imaš podkast?' In sem popustila. Dobila sem kozarec špricarja in začela piti. Z mano so bile te tri kolegice, zraven pa še neka družba fantov. Vmes sem morala nekaj posneti, zato sem pijačo odložila in šla stran," je povedala v podkastu.

Ko je prišla nazaj, jo je pijača še vedno čakala. "Ostalo mi je še približno polovico kozarca in ko sem se vrnila, me je kolegica spet pričela zbadati: 'Kaj greješ ta špricar, a boš kuhano vino iz njega naredila?' Bila je že malo vesela, zato je vzela v roke ostanek mojega špricarja in ga spila do konca."

Vesna je torej spila le dober deciliter špricarja - premalo, da bi bila tako vinjena, kot se je počutila. "Nekje 20 minut kasneje sem šla proti zaodrju in v nekem trenutku mi ni bilo več jasno, kaj se z mano dogaja. Počutila sem se tako pijano, da nisem vedela zase. Hotela sem nekaj povedati, pa mi besede kar niso šle iz ust. Zdelo se mi je, da izgubljam koordinacijo in nadzor nad telesom."

V pogovoru za Žurnal je razkrila, kako nemočna je dejansko bila: "Niti telefona nisem znala upravljati. Ker nisem mogla razločno govorit, sem skušala napisati na telefon in pokazati kolegici zraven, da bi razumela. Pa niti tipk na telefonu nisem mogla pritisniti - roke so bile čisto otrple." 

Na srečo je pravočasno skomunicirala prijateljicam, da nekaj ni v redu, te pa so jo varno spravile domov. "Spomnim se, da se je po prihodu domov zbudila moja triletna hčerka in jaz sem se komaj odmajala do nje. Grozljiv občutek," se spominja Vesna. Naslednji dan pa je sledil šok. "Imela sem gromozanskega mačka. Mislila sem, da zato, ker cel dan nisem nič jedla in je še tisti en in edini špricar naredil svoje. Potem pa so me poklicale kolegice in povedale, da je Mateja, ki je spila preostanek moje pijače, pristala na urgenci. Preiskave so pokazale, da je imela v telesu podtaknjeno t. i. drogo za posilstvo."

Vesna je poudarila, da zloglasne droge v njenem telesu sploh ne bi našli, če na urgenci ne bi delal partner te kolegice. "Če na urgenco pride oseba, ki je videti 'koma', hitro zaključijo, da gre za preveliko količino zaužitega alkohola, zato testov na drogo za posilstvo načeloma ne delajo. Pomembno je, da poveste, da se je oseba v zelo kratkem času začela obnašati zelo nenavadno in da sumite, da gre za podtaknjeno drogo. Treba je povedati, da bi radi prijavili na policiji."

V podkastu opozarjajo, da se tovrtsno podtikanje droge ne dogaja le v klubih ali na festivalih elektronske glasbe, ampak praktično kjerkoli — tudi na 'mirnejših' koncertih, zasebnih zabavah, v 'navadnih' lokalih in celo na vaških veselicah. Prav zato je ključno, da smo drug na drugega pozorni, kjerkoli že smo.

Mark iz DrogArta poudarja, da so prvi znaki pogosto zelo hitri: Nenadna omotica, izguba koordinacije, občutek ekstremne pijanosti glede na zaužito količino alkohola, zmedenost in težave z govorom. Če opaziš, da se prijateljica ali prijatelj nenadoma vede drugače, je pomembno, da osebe nikoli ne pustiš same.

Posebej pomembno sporočilo podkasta pa je Marko namenil žrtvam: "Najpomembnejša stvar, ki si jo mora vsak zapomniti, je tale: Žrtev ni kriva. Nikoli. Ne glede na to, kako je bila oblečena, kaj je zaužila ali kako se je vedla — nihče nima pravice storiti česa takega. To je kaznivo dejanje."

Tako Marko kot voditeljice upajo, da bo ta epizoda dosegla čim več ljudi in jih opomnila, kako hitro se lahko navidezno varen večer spremeni v katastrofo z dolgoročnimi posledicami.

Navedli so primer ene od poslušalk, ki jim je v anonimni pisni izjavi zaupala: "Ko sem na neki zabavi spila pol špricarja sem kmalu čutila, kot da bi bila na smrt pijana. Ker mi je bilo slabo, samo odtavala do stranišča in to je moj zadnji spomin na večer v tem lokalu. Naslednja stvar, ki se je spomnim, je prebujanje na sovoznikovem sedežu neznanega avta, s spodnjicami pod koleni. Predramila me je njegova klofuta in tresenje za ramena. Kljub omotici me je zagrabila panika. Med nogami me je močno peklo, telo me je bolelo. Starejšega moškega nisem prepoznala. Z grobim tonom mi je ukazal, naj se oblečem in izginem iz avta. Kljub omotici sem napela vse sile, se skobacala ven in sesedla na tla. Predme je vrgel mojo torbico in se odpeljal. Danes vem, da bi morala ukrepati in da prijaviti, ampak res sem bila preveč zmedena, bilo mi je sram, počutila sem se, da sem sama kriva. Velikokrat so mi rekli, naj bom previdna in naj pazim na pijačo, pa se mi je zdelo, da paničarijo in pretiravajo. Kot da se bo ravno to meni zgodilo. No, na koncu se je ravno meni."

Sporočilo podkasta ni širjenje panike, ampak opomnik, kako pomembno je, da pazimo drug na drugega. Da prijatelja ne pustimo samega. Da odreagiramo, ko opazimo, da nekaj ni v redu. In predvsem — da žrtve nikoli ne nosijo krivde za nasilje, ki ga je povzročil nekdo drug.