Kralj Ludvik XVI. je Deklaracijo vsem Francozom, kot je naslovil svojo oporoko, napisal leta 1791, ko je zaradi naraščajočega pritiska revolucionarjev, ki so leta 1789 izvedli družbeni prevrat, poskušal z ženo Marijo Antoinetto, hčerjo avstrijske vladarice Marije Terezije, pobegniti v mesto Montmedy na severovzhodu Francije, ki so ga nadzorovali rojalisti, kralju zvesti nasprotniki revolucije. Preden je kraljevi par dosegel cilj, so ga pri mestu Varennes-en-Argonne aretirali revolucionarji in ga prepeljali nazaj v Pariz.

Ludvika in Marijo so strpali v zapor ter ju postavili pred sodišče. Kralj Ludvik je bil po tem, ko je priznal navedbo iz obtožnice, da je državo poskušal "poriniti v nasilje državljanske vojne", spoznan za krivega narodne izdaje, obsojen na smrt in leta 1793 usmrčen na giljotini.

"Francozi in pred vsemi vsi Parižani ...vrnite se k vašemu kralju. On bo zmeraj vaš oče, vaš najboljši prijatelj," je še zapisal Ludvik XVI. Izvirni rokopis besedila oporoke je poniknil neznano kam kmalu po obglavljenju kralja, so se pa pojavili prepisi 16 strani dolgega rokopisa.

Zasluge za odkritje pomembnega artefakta francoske zgodovine gredo Gérardu Lhéritierju, francoskemu strokovnjaku za antične spise, ki je rokopis s pomočjo namiga izsledil pri nekem ameriškem zasebnem zbiralcu. Francoska država bo za nakup rokopisa od Američana po navedbah Lhéritierja odštela "nekaj milijonov evrov".

"Pravzaprav je rokopis bolj kraljev manifest kot pa testament, njegov zadnji politični tekst, v katerem razkrije svoje razmerje do revolucije in razloge za odhod iz države," še dodaja francoski strokovnjak in zagotovi, da bo rokopis že kmalu na ogled v pariškem muzeju pisem in rokopisov.