Raziskava dvojčkov in njihovih odraslih otrok je pokazala, da igra pri nagnjenosti k ločitvi veliko vlogo družinska preteklost. Odrasli, katerih starši so se ločili, imajo skoraj dvakrat večjo možnost, da se bodo ločili tudi sami. Ob tem raziskovalci poudarjajo, da ne obstaja t. i. gen za ločitev in da genetični zapis ne vpliva (pomembno) na povečano možnost za ločitev. Rezultati raziskave so bili objavljeni v avgustovski številki revije Zakon in družina (Marriage and Family).

Prejšnje raziskave so že pokazale, da večji odstotek ločenih ljudi prihaja iz ločenih družin. In prav to je sprožilo vprašanje o tem, ali se vzrok za nestabilnost v odnosu, katere posledica je ločitev, skriva v genih. Ekipa avstralskega raziskovalca D'Onofria je prva, ki je testirala to možnost, in hkrati prva, ki je na podlagi raziskav izključila možnost obstoja t. i. gena za ločitev. Raziskava sicer ni popolnoma izključila genetičnih faktorjev, a po rezultatih raziskave D'Onofria kljub temu kar okoli 66 odstotkov povečane možnosti za ločitev izhaja iz dejstva, da so bili ločeni že starši. Preostalih 34 odstotkov naj bi bilo povezanih z genetiko. Glede na to, da je bila raziskava narejena v Avstraliji, je ne gre posploševati kar na vse države, zato bi bilo treba enako raziskavo narediti tudi na vzorcu populacije v Evropi in ZDA, da bi dobili relevantne rezultate za ta konec sveta, pravi D'Onofrio. Avstralska raziskava je narejena na vzorcu 2300 avstralskih dvojčkov, njihovih partnerjev in njihovih odraslih otrok.

Manjkajoči faktor, ki ga D'Onofrio s svojimi sodelavci v svoji raziskavi ni upošteval, pa je nagnjenje ljudi k poročanju s tistimi, ki so jim podobni, je opozoril britanski strokovnjak dr. Stephen Stansfeld, profesor psihiatrije na Barts and The London, Queen Mary's School of Medicine and Dentistry. V tem smislu raziskava D'Onofria ne pokaže, kako pomembno na možnost ločitve otrok vpliva dejstvo, da se med seboj poročajo ljudje, ki so imeli v svoji družini nestabilne družinske odnose. Nagnjenost posameznikov k poroki s sebi podobnimi namreč lahko poveča možnost ločitve njihovih otrok, saj so slednji izpostavljeni dvema staršema s povečano stopnjo psihopatoloških težav.

"Razpad zakona lahko močno spodkoplje človekovo srečo," je k temu dodal še Richard Lucas, izredni profesor pihologije na Michigan State University. "Ko se človek loči, je za vedno spremenjen, največkrat tudi manj srečen. Zato je taka raziskava, ki so se je lotili avstralski raziskovalci, zelo dobrodošla, saj pomaga razumeti dejavnike, ki vplivajo na ločitev. Samo tako bomo ljudje znali usmeriti svoje napore k temu, da bi preprečili svojo ločitev,“ še dodaja.