Večina živil vsebuje bakterije, ki se hitro razmnožujejo, in povzročajo zastrupitve, če niso
pravilno shranjena (hladna na hladnem, vroča v vročini). Okužena živila, ki so na toplem več kot
uro in pol, ustvarijo idealne pogoje za razmnoževanje bakterij, zato je v toplem vremenu možnost
zastrupitve s hrano precej večja.
Posebno pozorni moramo biti pri naslednjih živilih: nekuhana perutnina in meso,
nepasterizirani mlečni izdelki, riž, ki je bil dolgo na toplem ali pa ga nismo dovolj segreli,
pokvarjene mastne ribe, morski sadeži, kuhani mesni izdelki, surova in premalo kuhana jajca ter
jajca s poškodovano lupino. Strokovnjaki odsvetujejo uživanje surovih jajc, nosečnicam, dojenčkom,
bolnikom in starejšim pa tudi uživanje mehko kuhanih jajac. Nosečnice bi morale iz prehrane
izločiti paštete in sire z mehko skorjo (brie, kamamber, ker sta občutljiva za okužbo z bakterijo
Listeria monocytogenes, ki lahko škoduje zarodku).
Previdno, če si brišete nos
Najpogostejša načina okužbe sta nosni in fekalni prenos, zaradi tega bi si pred dotikom s
hrano vedno morali umiti roke in se izogibati brisanju nosu pri pripravi hrane. Bakterije prenašajo
hišni ljubljenčki, zato jih ne bi smeli puščati v kuhinjo. Zastrupitve so poleti pogostejše, zato
je zelo pomembno primerno shranjevanje živil, temperatura v hladilniku mora biti med 0 in 5
stopinjami Celzija. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je treba hrano zaužiti v roku, če ima
spremenjen videz, vonj, ali okus, pa jo je treba takoj zavreči. Ker pa je nevarnost pogosto skrita,
so pomembni primerna priprava, shranjevanje in higienski ukrepi.
|
Jajca so glavni vir salmonele. © Shutterstock |
Posebej previdni bi morali biti pri uživanju naslednjih živil:
- Jajca so glavni vir bakterije salmonele, ki je pogost vzrok zastrupitve. Salmonelo uničimo, če jajca kuhamo 7 minut, pečemo po 3 minute na vsaki strani, pri zakrknjenih pa po 7 minutah kuhanja. Simptomi zastrupitve s salmonelo so slabost, bruhanje, driska po 8 do 36 urah, trebušni krči.
- Perutnina je vir bakterij salmonele in kampilobaktra, ki sta pogosta vzroka glavobolov, slabosti, bruhanja in drisk. Mesa nikoli ne jemo, če je krvavo ali rožnate barve. Pred uživanjem se prepričamo, da so sokovi bistri, tako da zabodemo iglo v najdebelejši del bedra. Piščanca in purana popolnoma odtajamo v mrzlem okolju (hladilnik, jedilna shramba) in kuhamo pri najmanj 80 stopinjah C.
- Svinjina in govedina lahko gostita salmonelo in druge bakterije. Svinjine ne smemo jesti, kadar je rožnate barve, saj je lahko okužena s trihinelozo.
- Tatarski biftek je še posebej nevaren, saj je narejen iz surovega jajčnega rumenjaka in surove govedine, zato lahko gosti salmonelo E. coli in druge bakterije.
- Nepasterizirano mleko in smetana, siri z mehko skorjo, solate, paštete in premalo kuhana zamrznjena živila lahko vsebujejo bakterijo Listeria monocytogenes, ki povzroča listeriozo. Simptomi so podobni gripi, pojavijo se 4 ure do nekaj dni po zaužitju. Lahko povzroči splav ali poškodbo zarodka, zelo nevarna je tudi za dojenčke, starejše in bolne.
- Morski sadeži lahko povzročijo hude zastrupitve, ki so običajno posledica onesnažene vode.
- Pokvarjene mastne ribe (skuša, tuna, sled …) lahko povzročijo zastrupitev, katere simptomi so pekoč občutek v ustih, driska, bruhanje, rdečica, glavobol in svetlo rdeči izpuščaji.
Prepustite se bruhanju
Naraven način, da telo izloči pokvarjeno hrano, je bruhanje, zato ga ne smemo omejevati. Največja nevarnost pri zastrupitvi s hrano je dehidracija in izguba pomembnih rudnin, zato je treba nadomestiti izgubljeno tekočino, sladkor in sol. Priporočljiva je raztopina sladkorja, glukoze ali medu, ki jo pijemo po požirkih. Želodec pomirja tudi kamilični čaj.
Po bruhanju ne smemo jesti, počakamo, da se počutimo bolje, nato pa poskusimo z banano, ki pomirja želodčne kisline, s probiotičnimi jogurti pa obnovimo zaščitne bakterije v telesu. Uživati začnemo nezačinjeno in lahko hrano.