Osebni in kondicijski trener, svetovalec za zdravo in športno prehrano, maneken, model… Kaj je tvoj primarni poklic in kako bi na kratko strnil svoje poslanstvo?
Moj primarni poklic je osebno trenerstvo in svetovanje za prehrano, s čimer se ukvarjam že devet let, imam licenco za kondicijskega trenerja, sicer pa v tem delu zelo uživam in imam veliko zadovoljnih strank. Med njimi je tudi nekaj ljudi iz medijskega sveta, na primer Neisha, Barbara Zajc, Saša, športniki …Ukvarjam se tudi z manekenstvom, že šest let delam za agencijo Bronz, na tem področju pa sem tudi precej uspešen. Veliko sem delal v tujini v Los Angelesu, Barceloni, Las Vegasu, Istanbulu. Tudi v Sloveniji nastopam na številnih modnih revijah, bil sem na naslovnicah vseh največjih revij in posnel številne reklame za naše največje blagovne znamke.

Šport je tvoja velika ljubezen že od ranega otroštva. Kako to, da si se na koncu odločil, da se posvetiš prav fitnesu in ne kakemu drugemu športu?
Res je. Začel sem s košarko, nato nadaljeval z borilnimi veščinami, rokometom, pri osemnajstih pa sem se začel spogledovati s fitnesom. Po končani srednji šoli sem se zaposlil v podjetju, ki se ukvarja s športno prehrano, kjer sem delal kot svetovalec, in takrat me je to delo prevzelo. Zato sem naredil tudi številne licence na področju fitnesa, trenerstva in zdrave, športne prehrane. Prvo tekmovanje v fitnesu je bilo leta 2002, in sicer svetovno prvenstvo, kjer sem osvojil drugo mesto, leta 2003 sem zmagal na mednarodnem prvenstvu v Kopru, leta 2005 pa sem bil peti na svetovnem prvenstvu. Po teh uspehih sem se odpovedal profesionalnim tekmovanjem v fitnesu ter se posvetil zgolj osebnemu trenerstvu in svetovanju, kar me še danes osrečuje in izpopolnjuje.

	Neisha spada med tiste ljudi, ki so spremenili način življenja. Tudi kadar nima treningov, se veliko ukvarja s športom in tako pridno ohranja zdravo telo in dober rezultat, ki ga je pridobila s hujšanjem.

Kako pa si zašel v manekenske vode?
S tem delom sem začel že zelo mlad. Pri petnajstih letih sem se dve leti ukvarjal z manekenstvom, v ta svet pa sem prišel prek Nine Gazibara. Delal sem za razne revije za mlade, nato sem imel krajši premor, v srednji šoli pa so me poklicali iz agencije Bronz, ki je nastala ravno takrat, in bil sem eden od njihovih prvih modelov. Potem se je ta zgodba začela odvijati.

Veliko si torej preživel in delal tudi v tujini. Ali se delo manekena v tujini razlikuje od dela manekena v Sloveniji oziroma kakšno izkušnjo s tujino imaš ti? Je delo v tujini res tako krasno, kot se sprva sliši?
Delo v tujini je težko. Res se da zaslužiti veliko denarja, vendar je na drugi strani tudi veliko slabih strani. Si v okolju, ki ga ne poznaš, ne poznaš niti ljudi, vsakodnevno potekajo kastingi. Veliko je odrekanja, oddaljen si od svojih prijateljev, družine, si v okolju, ki ti je tuje. Po svoje je v redu, a predstava o delu manekena v tujini je pogosto zmotna, saj tukaj ne gre zgolj za poziranje, modne revije, glamur … Manekenstvo je zame hobi, saj se pri nas od tega dela ne da živeti, če bi želel oditi v tujino, pa bi moral vse pustiti tukaj, na kar nisem pripravljen.  

Katere so največje zmote o hujšanju in ali drži, da je najbolje začeti prvega v mesecu?
Ljudje pridejo konec marca v fitnes, saj se odločijo da pred poletjem shujšajo, zato so v teh treh mesecih pripravljeni narediti vse, a ta pot ni prava. Če si pred tem vse leto počival in bil tako brez treninga kot brez pravih prehranjevalnih navad, potem je tako mnenje zelo zmotno. Vse leto je treba biti vsaj malo dejaven v kateremkoli športu, potem pa lahko le nekaj mesecev pred poletjem prideš v fitnes ali na aerobiko in narediš še toliko za piko na i pred poletjem. Seveda pa ne gre brez ustrezne prehrane, saj ta predstavlja sedemdeset odstotkov uspeha.

Katere hrane ne smemo oziroma jo moramo uživati v zmernih količinah, če želimo jesti zdravo in paziti na to, da se ne zredimo?
Izogibati se moramo predvsem nasičenim maščobam, kamor spada ocvrta hrana, na primer pomfrit, enostavnim hidratom, sladkorjem, sladkarijam, pa tudi preveč sadja ni priporočljivega zaradi fruktoze oziroma sadnega sladkorja. To so osnovne stvari. Jesti je treba predvsem veliko zelenjave in piti veliko tekočine. Bistveno je tudi, da ob pravi uri ješ pravo živilo. Če se šest dni v tednu držiš pravega jedilnika, se lahko konec tedna tudi malo pregrešiš in nato to porabiš z vadbo. Pri hujšanju ne gre za stradanje, ampak za pravi izbor hrane. Namesto pečenega krompirja zraven zrezka ob kosilu si tako raje privoščimo riž ali kuhan krompir in to je že velika razlika. In namesto, da ješ večerjo ob devetih zvečer, jo jej ob sedmih, pa si zopet veliko naredil. Če večerjamo bolj pozno, se v naše telo naloži veliko več maščob, kot če isto vrsto hrane pojemo prej. 

Primož pravi, da se ženske težje držijo nekega začrtanega jedilnika. © Boštjan Tacol

Kdo se bolj drži pravil pri hujšanju: ženske ali moški?
Glede prehrane so moški bolj striktni, glede vadbe pa so moški in ženske nekako izenačeni. Ženske se težje držijo nekega začrtanega jedilnika.

Ali popularne diete, kot so ločevalna in sadna, resnično delujejo in imajo dober učinek pri hujšanju?
Če ješ samo beljakovine, se hrana hitreje absorbira, še posebno, če ješ samo hidrate. Pri teh dietah gre bolj za to, da glede na težo izgubiš vodo, ki jo imaš v telesu, sama maščoba pa še vedno ne gre stran sama od sebe. Tudi pri sadnih dietah je podobno. Ta vrsta diete je dobra za dan ali dva v tednu, toliko, da se telo prečisti, pogosteje pa ni priporočljiva, saj ima sadje veliko fruktoze, to je sadnega sladkorja, ki se potem spet nalaga v maščobe.

Kako pa je z vegetarijanci in dietami?
Odvisno, na kakšni bazi vegetarijanstva so. Vegani so posebna veja, pri vegetarijancih pa je spet različno, ali jedo ribe in mlečne izdelke ali ne. Načeloma so vegetarijanci prehranjevalno malo omejeni: če jedo zgolj sojo, so na izgubi zaradi samih beljakovin, v končni fazi pa jedo bolj zdravo. Edini problem je, da beljakovine kompenzirajo s hidrati, ki so v testeninah in rižu, česar pa vegetarijanci pojedo precej. Presežek hidratov namreč spet ni v redu. Sicer pa se prehranjujejo zdravo.

Kakšna je torej pravilna kombinacija prehrane in vadbe za uspešno hujšanje in kateri športi so najboljši za uspešno hujšanje?
Prav za to gre, s pravilno prehrano in zadostnim gibanjem je hujšanje najuspešnejše. En dan v tednu je priporočljiv tako imenovani sadni dan, da se telo očisti, sicer pa priporočam čim več obrokov po malem. Če redno vadiš, denimo trikrat na teden, potem ni nič narobe, če se od časa do časa malo pregrešiš. Sicer pa je vrsta in količina treninga odvisna predvsem od končnih želja posameznika. Ženske naj bi vadile nekje trikrat na teden, potrebujejo pa predvsem kombinacijo kardiovadbe. Zelo napačno je pogosto mišljenje žensk, da morajo delati vaje zgolj za trebuh, zadnjico in noge, ki veljajo za najbolj problematičen del ženskega telesa, in ob tem pozabijo, da bi bilo dobro delati tudi vaje za zgornji dela telesa. S tem ne bodo pridobile mišic, česar se pogosto bojijo, saj gre tukaj zgolj za vaje za učvrstitev mišice, s tem pa pridobi tudi lepšo držo. Od športov pa bi priporočal predvsem tenis, badminton, košarko, odbojko, borilne veščine, nogomet, rokomet, kardiovadbo, tek in hitro hojo.

Ena od tvojih rednih strank je tudi pevka Neisha, ki je v zadnjem času zelo opazno shujšala in si pridobila krasno telo.
Res je. Neisha je ena od tistih ljudi, ki so spremenili način življenja. Tudi ko nima treningov, se veliko ukvarja s športom in tako pridno ohranja zdravo telo in dober rezultat, ki ga je pridobila s hujšanjem. Pred dvema letoma sva začela redno trenirati, si nato vzela nekajmesečno pavzo in nato spet nadaljevala. Je zelo pridna in pri njej sem dosegel tisto, kar želim doseči pri vsaki stranki – njeno upoštevanje napotkov po končanem treningu, da tudi kadar ob sebi nima osebnega trenerja, ve in se zaveda, da mora in tudi kako mora vaditi in tako ohranjati zdrav duh v zdravem telesu.

Glede na to, da imaš sam odlično postavo, kakšen je potem tvoj ideal ženske? Ali mora tudi ona odsevati nekakšen ženski ideal vitke postave?
Pomembno je, da se v svojem telesu dobro počutiš, saj šele takrat lahko dosežeš neki svoj ideal. Moj ideal ženske je lepa športna postava, nikakor pa ne suhica, ki spominja na anoreksično dekle. Prav zato imam raje punce, ki imajo "nekaj za prijeti" oziroma imajo obline, kot pa presuha dekleta. Res je delo v manekenstvu predvsem za dekleta zelo težko, vendar to še ni izgovor za anoreksijo ali bulimijo. Z zdravim načinom življenja in mišljenja se po pravi poti daleč pride.