Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu. Po 16. letu je živel v Ljubljani, kjer je obiskoval Marijanišče. Tega so vodile redovnice, s katerimi se, kot je Pavček večkrat poudaril, ni razumel. Zaradi neprimernega vedenja, vsaj tako so ocenile redovnice, Pavčka niso sprejeli v tamkajšnjo gimnazijo. Na Marijanišču je spoznal tudi pesnika Janeza Menarta, s katerim sta postala najboljša prijatelja.

Pavček je leta 1954 uspešno končal študij prava, a je kmalu ugotovil, da to ni poklic zanj. Posvetil se je novinarskemu, uredniškemu in kulturnemu delu. Delal je tudi na televiziji, od leta 1972 pa do upokojitve leta 1990 je bil tudi glavni urednik Cankarjeve založbe. Pavček se je ves čas posvečal literarnemu ustvarjanju, tako za otroke kot odrasle, neizbrisen pečat je pustil tudi kot prevajalec ruske literature, h kateri se s pomočjo citatov kot živahen retorik vedno znova zelo rad vrne.

Pavček je skupaj z Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem leta 1953 napisal Pesmi štirih, ki so v času predanosti kolektivizmu pomenile pomemben premik, vrnitev v intimizem. Zbirka Pesmi štirih med slovenskimi ljubitelji poezije še vedno zavzema prav posebno mesto, kar velja tudi za številne Pavčkove kasnejše zbirke.

Ostrih in iskrenih besed
Jubilanta določa vitalizem, njegove besede so vedno polne pozitivne naravnanosti, kar še ne pomeni, da ni kritičen do družbe, v kateri živi. Ostre besede najde tudi za vsako aktualno oblast, do katere vedno goji nezaupanje. "Mnogi razumniki so bič po oblasti zamenjali s kadilnico. Kadijo oblasti. Sam pa sodim, da nobene oblasti ne smeš vnaprej jemati, da je kaj prida. Vsaka je pokvarljiva. Je sla po obvladovanju," je Pavček povedal v pogovoru za zadnjo Mladino.

Prav na Pavčkov rojstni dan, v ponedeljek, 29. septembra, bodo ob 12. uri v razstavni dvorani NUK odprli razstavo vseh njegovih knjig, od srede, 1. oktobra, pa bo pesnik na literarni turneji. Do 15. oktobra bo obiskal Celje, Maribor, Novo mesto, Koper in Mursko Soboto.