Večina kužnih bolezni je težko ozdravljivih ali imajo dolgoročne posledice, zato je cepljenje priporočljivo tako za mačke, ki živijo zunaj, kot tudi za tiste, ki živijo v stanovanju. Mladiči od matere sicer prejmejo protitelesa, vendar je potrebno cepljenje za obnovo protiteles v šestem do osmem tednu starosti.

Med najbolj pogoste in nevarne mačje bolezni spadajo:

• Mačja kuga. Prenaša se z vsemi izločki bolne živali, okužba pa se širi tudi z okuženo hrano, vodo, posodo za hranjenje, skratka z vsem, s čimer je prišla okužena žival v stik. Virus je zelo odporen, v okolici lahko preživi več let. Bolezen je nevarna za necepljene mačke, ne glede na starost. Okužena mačka ima povišano temperaturo, bruha, ima drisko, hitro dehidrira in lahko pogine. Okužbi se izognete tako, da mačko cepite proti kugi in cepljenje letno obnavljate.
• Mačji aids. Virus se širi s slino, ki jo okužena mačka z ugrizom prenese na drugo mačko. Zarodki se lahko preko posteljice okužijo že v maternici ali po rojstvu, ko okužena mačka liže in neguje mladičke. Bolezen je nevarna za vse mačke, ne glede na starost. Virus se najprej naseli v bezgavkah, kjer napade bele krvničke, se v njih razmnožuje in jih uničuje. S tem slabi obrambni sistem organizma mačke, zato postanejo dovzetne za različne infekcije. Znaki so slabo počutje, povišana temperatura in hujšanje. V mnogih primerih se pojavi hudo vnetje na dlesni in ustne sluznice. Pri nekaterih mačkah se pojavi kronična driska, slabokrvnost, povečanje bezgavk, izcedek iz oči.
• Obolenje dihal. Znaki so povišana temperatura, vnetje oči, solzenje, kihanje, izcedek iz nosu, slinjenje, težko požiranje in dihanje. Ker pade odpornost, je muca izpostavljena tudi drugim bakterijskim okužbam.
• Levkemija. Mačka se okuži z virusom, ki se prenaša s slino, urinom in ostalimi telesnimi tekočinami okuženih živali. Virus napade imunski sistem in povzroči vsesplošno slabo počutje.
• Steklina. Za steklino lahko zboli mačka, ki pride v stik s slino okužene živali. Najpogostejši prenos je z ugrizom. Virus okuži centralni živčni sistem in na koncu vedno povzroči smrt. Zdravila ni.
• Gliste. Pojavljajo se pri odraslih živalih in pri mladičih, ki se okužijo že zelo zgodaj. Tanke črvičke lahko opazite v iztrebkih živali ali celo v izbruhani želodčni vsebini. Žival se okuži, ko poje jajčece gliste v iztrebku živali ali v okuženi zemlji.
• Mikrosporija. Mačka se okuži s stikom z drugo živaljo ali pa preko okolice, v kateri je okužena dlaka. Najpogostejši znak je pojav mest brez dlake in poškodbe okrog ušes, oči, smrčka, tačk.