Diagnoza je težka, terapije neprijetne, ozdravitev negotova – začnejo pa deževati klici ne samo bližnjih, ki so z obolelilm v rednem stiku, ampak tudi od daljnega sorodstva, znancev, kolegov, ki sprašujejo, za katero bolezen točno gre, kakšni so simptomi, kakšno je zdravljenje, možnosti za uspeh … toliko da neposredno ne vprašajo, kdaj bo prizadeti človek umrl. Na začetku odgovarjate, sčasoma je vse težje.

(Ne)dostojno
Kaj v takšnih primerih? Če boste zavrnili odgovor, vas bodo imeli za nevljudne, čeprav niste prepričani, kdo je pravzaprav nevljuden. Pravzaprav – ni vljudno, če vas nekdo, ki ni bil v rednem stiku z bolnikom, zdaj trpinči z največjimi malenkostmi o bolezni in terapiji (da ne omenimo neizgovorjenega vprašanja: ''Kdaj bo umrl?''). Ne le, da ni dostojno, takšno vedenje je mrhovinarsko (mrhovinarji so tisti, ki jih ni nikoli v bližini, ko vam je dobro, zberejo pa se okoli vas in se jih ne morete otresti, ko vam gre slabo, pa naj si želite njihove družbe ali ne). Dostojno je kratko povprašati in zaželeti hitro okrevanje, ne pa nadlegovati s podrobnostmi.      

Pomoč tajnice
Kot učinkovita rešitev se lahko izkaže telefonska tajnica, za sporočilo pa lahko na primer posnamete ''(obolela oseba) je v bolnišnici, cenimo vašo skrb in vas bomo obvestili, če bodo obiski možni''. Tako pred neželenimi obiskovalci varujete obolelega družinskega člana in slišite, kdo kliče ter se nato odločite, ali se boste javili.

Seveda je v redu, da tisti, ki so družini ali obolelemu blizu, povprašajo tudi o podrobnostih. To ne pomeni, da jim morate odgovoriti, če vam je pri tem težko – ''Zdravniki delajo vse, kar je v njihovi moči, obvestili vas bomo ob večjih spremembah,'' je dovolj očiten odgovor. Kar pa se tiče podrobnih vprašanj in mračnih predvidevanj tistih, ki vam niso blizu, lahko na njih odgovorite: ''Upamo na najboljše, tako kot gotovo tudi vi.''