Zakaj ste album poimenovali Lipicanci?
Plošček se imenuje po naslovni pesmi, v kateri primerjam vitalne, postavne sivolase možakarje z najlepšo živaljo, ki krasi našo deželo. Rodijo se temni ter z leti pridobijo lepo sivo-belo barvo in žlahtnost.
Turneje imate po navadi ob precej prelomnih trenutkih. V čem bo prelomen ta?
Prelomna je zaradi preloma desetletja, čeprav se razlogi za kakšno obletnico ponujajo kar sami. Pravkar mineva 33 let, odkar sem v ljubljanskem Studiu 14 posnel prve tri pesmi. Saj naslov pa ne bi bil slab: Kristusova leta Šifrerjevega studijskega ustvarjanja.
Andrejeve obljube za turnejoNa Ptuju, v Šentilju, na Bledu in v Ljubljani se bomo potopili za tri desetletja nazaj in prišli po zrak v sedanjost.
Oskarjevec Christopher Cross je dejal, da ima Slovenija dve legendi: Postojnsko jamo in vas. Se vidite kot legendo?
Ponosen sem, da me je dal ob bok tej čudoviti kraški luknji. Od še živečih Slovencev pa jih je kar nekaj, ki si zaslužijo ta status bistveno bolj od mene.
Zadnji dopust ste menda preživeli na Aljaski. Si pogosto izbirate tako neobičajne kraje?
Kje pa! To je bila povsem Tanjina ideja. Ko je končala magisterij v Angliji, me je povabila na potovanje v deželo, ki si jo je tako želela ogledati. Aljaska ni bila ravno na vrhu mojega seznama, a ko sva prišla tja, me je povsem prevzela. Postal sem neuradni ambasador, saj vsakemu kažem posnetke, ki sva jih naredila.