Z veseljem mu je posodila denar za popravilo avtomobila, saj ji bo zdaj lahko pri plači vrnil, zato je Janez takoj organiziral zadevo in bil presenečen, ko so mu sporočili, da je avto skorajda nared, saj mu je treba samo zamenjati odbijač, ki ga pa tudi že imajo. Sicer pa bo kasneje vse skupaj tako ali tako pokrila zavarovalnica ženske, ki mu je priletela v zadnji del avtomobila. Če seveda ne bo dosegla karkoli drugega po pravni poti in s kakšno pričo, ki je Janeza videla peljati vzvratno. Bilo mu je vseeno, kajti naslednji dan ga je čakala nova, čudovita služba, kjer se bo lahko nagledal lepotičk. Poklical je prijatelja Aleša, da bi šla na pijačo in proslavila Janezov uspeh.
"Hoj, kolega! Greva na eno pivce? Častim, sem dobil hudo službo!" Z druge strani pa je bilo slišati le mrmranje, vzdihovanje in stokanje. "Kolega, si v redu?" In še enkrat več samo stokanje in javkanje. "Pa kaj ti je? A serješ mogoče, hehehe!" je poskušal biti duhovit Janez. Končno pa je bilo na drugi strani mogoče slišati zadihan odgovor. "Ne …, ti cepec! V avto sem se tlačil. Seveda greva na pir. Pridem pote." Aleš je bil Janezov zelo dober prijatelj, ki se je v življenju, poleg ostalih tegob, boril še s svojimi 145 kilogrami. Seveda mu je zato vstop v svojo malo fiesto predstavljal kar precejšen izziv, a za pir ni bilo ovir, kot so fantje radi rekli. Tisti dan se je Janez vrnil domov pozno, precej nadelan, Darinka pa mu za čuda ni brala litanij. Večerja je bila na štedilniku, v zraku pa nobenega vpitja.
Janez se je končno spet počutil kot gospodar v družini in v svoji okajeni glavi sklenil, da bo odslej vse popolnoma drugače. Začelo pa se je precej podobno, saj je prespal na kavču, že iz navade, da ne sme k Darinki, kadar ni trezen.
Ko se je prebudil, je ugotovil, da je kar malce pozen, saj je moral pred službo še po avto, ki naj bi bil že nared. V studiu so mu kasneje novi sodelavci predstavili delovno mesto, kje stoji oprema in kaj se od njega pričakuje. Seveda sprva en teden bolj opazovanje kot kaj drugega. "O, ja, opazoval pa bom. In to z veseljem," je navdušeno dodal, ko je poškilil k lepotički, ki je na prizorišče snemanja prišla v samem kopalnem plašču, spodaj pa v kopalkah. Novi sodelavci so se mu nasmejali in zatrdili, da so bili sami isti, zdaj pa se jim to zdi enako dolgočasno kot oditi v trgovino po kruh. Janez se seveda z njimi ni mogel strinjati in je vprašal, ali dobijo hrano in pijačo na delovnem mestu.
Odgovorili so mu, da imajo menzo, ki je prav v redu in precej raznovrstna.
"Hehe, kar jejte in pijte tam, pa vam čez kako leto še vstal ne bo več."
Začudeno so se spogledali in potem pogledali še v novega sodelavca.
"Kaj ne vidite, da vam v futer nekaj mešajo, da ne čutite potrebe po prelestnih lepotičkah, ki vam ves dan kažejo svoje joškice in mucike. Jaz tukaj ne bom jedel. Grem raje po klobaso v trgovino."
Sicer so fantje vse skupaj vzeli bolj za šalo kot zares, a pojavili so se tudi dvomi in zametki teorije zarote so bili v pripravi. Hja, Janez je komajda nastopil novo službo in že po dobri uri zakuhal svojo prvo traparijo.