Med vašimi poslušalci so pravi oboževalci popa in pravi oboževalci rocka. Kako vam to uspeva?
Da, malo čudno je. Ko smo začeli kot bend, smo bili zelo čudna mešanica, rekli smo, da na nas vplivajo Guns N' Roses, Public Enemy, The Clash, Kylie Minogue. Nismo si mogli pomagati, radi imamo stvari, med katerimi so velika protislovja.

Se pravi underground in pop?
Da. Mislim, da sta bila Nick in Richey, ko sta začela pisati pesmi, prevzeta nad zunanjostjo tega, kar je lepo. Vedno sta imela rada bende, kot je Hannah Rock, ki nosijo veliko make-upa in se tako ločijo od okolice. Mislim, da je mešanica eskapizma in obsedenosti s politiko in družbeno realnostjo pritegnila veliko ljudi. V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih se jim je zdelo, da je vse preveč ozkogledo zanje, zdelo se jim je, da so bolj zapleteni od bendov, ki so se pojavljali na naslovnicah. Dali smo jim možnost, da so pokazali nasprotja.

Kako to, da ste se preimenovali iz Betty Blue v Manic Street Preachers? Je imenu nasprotoval režiser filma?
(smeh) Ne. Najprej smo bili Manic Street Preachers. Mislili smo, da hočemo biti valižanski Blondie. Dobili smo pevko, za en mesec. In vsem je bil všeč film Betty Blue, menili smo, da je bil klasičen remiks Leta nad kukavičjim gnezdom. Ko je dekle odšlo, se nam ni zdelo v redu, da bi se štirje fantje imenovali Betty Blue, in smo se preimenovali nazaj.

Manic Street Preachers © Nik Rovan

Kdo med vami je najbolj maničen in kdo najbolj pridigarski?
Nick, Nicky Wire. Oboje. Hkrati je zelo shizofreničen človek. Lahko gre od katatoničnosti, tega, da je povsem tiho in pri miru, do tega, da eksplodira, govori in se pritožuje nad svetom, sovraži vse okoli sebe.

Je to dobro ali slabo?
Mislim, da je to znak dobre energije. Moraš imeti vrhunce in padce, da se lahko izraziš.

Zakaj, mislite, ste bend, o katerem ima največ Britancev mnenje?
Mislim, da nismo več. Včasih smo bili, ker smo bili neustrašni, ni nam bilo mar, kaj rečemo. Ko pa si starejši, je veliko več na kocki. Ko se poročiš, imaš družino, otroke, se trudiš, da ne rečeš vsega, kar misliš.

Torej niste več "4REAL"?
Mislim, da smo še bolj, še vedno vključujemo te stvari v pesmi. Včasih sta bila naše javno in zasebno življenje ena stvar. Uspeli smo potegniti mejo.

Ne bi pa si več vrezali teh besed v roko?
Ne, tega jaz nikoli ne bi naredil. S tem je Richey izrazil svoje stališče.

Priredili ste Rihannino pesem Umbrella. Kako to?
To je bila Nickova najljubša pesem, ko je bila hit. Vedno je bil velik oboževalec kiča, leta nas je prepričeval, naj naredimo priredbo Free Your Mind En Vouguea, pa sem vedno rekel ne. Je tudi velik oboževalec Kylie Minogue, tako kot iz različnih razlogov mi vsi. Na Umbrelli je bilo nekaj, je popolna umetnina. Včasih se moraš prepustiti popu. Pri glasbi Sex pistolsov ali Clashev razumeš, zakaj je tako pomembna, razloži se ti. Pri pesmi, kot je Rihannina Umbrella, pa nihče ne more razložiti, zakaj je dobra, enostavno se ji predaš. To je dober pop, ni se mu treba razlagati. Začneš ga igrati.