Očetje tepejo manj

Foto: Žurnal24 Deležna ljubezni.
Današnji očetje, ki so jih kot otroke tepli, najverjetneje svojih otrok ne bodo kaznovali na isti način, kar pa ne velja za matere.
Oglej si celoten članek

To so ugotovitve ameriške študije, ki je primerjala vedenje dveh generacij staršev od leta 1979 do danes. Raziskovalci z Ohio State University so se odločili raziskati, koliko starši iz 90. let in današnja generacija staršev sledijo svojim glede fizičnega kaznovanja otrok. Izkazalo se je, da danes starši otrokom izkazujejo veliko več pozornosti in ljubezni, jim več berejo in jih manj tepejo, vseeno pa obstajajo razlike med spoloma.

''Presenetilo nas je, da matere veliko bolj prevzemajo vzorce, ki so se jih v otroštvu naučile od svojih mater, pri očetih pa ni tako,'' je dejal vodja raziskave Jonathan Vespa. V raziskavi je sicer sodelovalo 1133 mladih staršev, katerih matere so sodelovale v raziskavi od leta 1979. Izsledki so pokazali bistvene razlike glede vzgoje.

Generacijski preobrat
Na splošno je prišlo do velikega generacijskega preobrata glede tega, da druga generacija staršev svoje otroke tepe veliko manj, kot so to počeli njihovi starši. Mlade matere, ki so jih kot deklice tepli vsaj enkrat na teden, dvakrat verjetneje tudi same na podoben način kaznujejo svoje otroke kakor matere, ki jih niso tepli. Po drugi strani očetje, ki so sami dobivali udarce, svoje otroke precej manj "tepežkajo" – le 28 odstotkov očetov v primerjavi s 43 odstotki mater. Rezultati nakazujejo, da so v novi generaciji staršev vlogo discipliniranja otrok prevzele matere, kar je bila nekoč več ali manj domena očetov.

Po drugi strani pri današnjih mladih starših kar 60 odstotkov očetov in 73 odstotkov mater izkazuje več ljubezni oziroma objemanja in ljubkovanja. Poleg tega kar trikrat več mater svojim otrokom vsak dan prebira zgodbe.

Vespa meni, da rezultati kažejo, da se nekatere starševske prakse prenašajo z matere na mater, a le do določene mere. ''Če bi se starši res zgolj učili od svojih staršev, ne bi prišlo do takšnega generacijskega preobrata, kakor smo ga videli v tej študiji. Upoštevati moramo širšo kulturo, da bi lahko našli druge vire, ki vplivajo na to, kako poteka prenos vzorcev med generacijami,'' dodaja.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.