Tisti neustrašni tujci, ki bodo iskali svoj mali olimpijski izziv, ga bodo našli za volanom avtomobila. In bitka na cesti, v kateri sodeluje tri milijone vozil, je v Pekingu velik šok. V drugem največjem mestu na Kitajskem (večji od Pekinga je le Šanghaj) se drenja vsak dan več avtomobilov, saj Kitajci zadnja leta kolo množično menjajo za avto.

Prometna konica, v kateri se vozila premikajo po polžje, naj bi trajala kar enajst ur – promet za silo tekoče teče samo ponoči. Pekinške oblasti sicer tujcem polagajo na srce, naj v Pekingu raje ne vozijo sami (tudi nove linije podzemne železnice pospešeno gradijo), a nekateri bodo preprosto morali sesti za volan. Kako se torej znajti v pekinškem prometnem vrtincu?

Pričakujte voznike, ki ne verjamejo fiziki! Vozniki v Pekingu nekako nočejo verjeti, da dve vozili ne moreta biti ob istem času na isti točki. Črte na cestišču jim ne pomenijo veliko. Če želijo vedeti, kaj se dogaja v gneči pred njimi, preprosto zapeljejo na levo, pogledajo v daljavo, nato pa zasedajo polovico dveh voznih pasov. Kadar se kolona ne premakne nikamor, s svojim avtom nežno "poljubijo" zadek avta pred sabo. So zgrešili izvoz? Ne bi moglo biti preprosteje – pač zapeljejo vzvratno. In videti so prepričani, da je nekaj centimetrov dovolj, da se vrinejo kamorkoli.

Tri milijone vozil in za volanom mnogih so novopečeni in neizkušeni vozniki. © Reuters

Oči na peclje! V nekaterih državah je zavijanje na desno dovoljeno tudi pri rdeči luči na semaforju. V Pekingu so šli še dlje. Ob zavijanju desno velja pravilo: "Če me vidiš, si ti odgovoren, da me ne boš  zadel." In to še ni vse. "Humorni dodatek" pravi: "Če te ne vidim, ne bom kriv, če te zadenem." Vozniki torej z desne brezglavo pridrvijo, v istem slogu pa tudi menjajo vozne pasove. "Naj gleda tisti, ki prihaja od zadaj!" Ta cestni običaj naj bi izviral iz "daljnih časov, ko so vsi vozili kolo" , pravijo poznavalci. No, tudi prehitevanje po desni je pač nekaj popolnoma normalnega.

Ne bojte se utripajočih luči! Kadar v vzvratnem ogledalcu zagledate policijski avto z utripajočimi lučmi, ni razloga za paniko. Policisti in drugi, ki imajo možnost vklopiti utripajočo luč, to velikokrat naredijo le zato, da sporočijo, da so v službi. Če ne slišite sirene ali trobljenja, jih ignorirajte. Nič nenavadnega pa ni niti to, da "navadni vozniki" trobijo in z lučmi mežikajo policistom, ki vozijo prepočasi.

Izgubljeno s prevodom! Zagotovo se boste izgubili. A mogoče manjkrat, če si boste, preden zapeljete v zmešnjavo, oko spočili na zemljevidu Pekinga. Mesto ima pet "ring roadov" – hitrih (oziroma "hitrih") cest, ki kot koncentrični krogi, pa čeprav bolj spominjajo na kvadrate, obdajajo najožje središče. A ni dovolj poznati imena glavnih cest, ključna so tudi imena nadvozov, saj so velika križišča poimenovana po zapletenih nadvozih, ki povezujejo stekajoče se ceste. Ampak ... na zemljevidih v angleščini so večinoma napisana samo imena cest, na obcestnih tablah pa so napisane razdalje do nadvozov.

Pihnite! Policisti se vsaj trudijo, da bi s cest spravili voznike "pod vplivom". Tudi podnevi je pihanje nekaj običajnega in lahko vas doleti med čakanjem na zeleno luč ali počasnim premikanjem v koloni. Varčni Kitajci ustne nastavke za pihanje reciklirajo – enega uporabijo velikokrat. Ne zmrdujte se, saj vas bodo hitro imeli za nevzgojenega prestopnika.
 
Raje podzemna, avtobus ali taksi?