Vzporedni zgodbi, ena v letu 1891, druga v letu 2007, v vsaki pa misteriozna drama s tarot kartami in inteligentno raziskovalno mladenko na čelu. Nedvomno privlačen koncept, ki bo na obširnih 560 straneh verjetno našel še širši krog bralcev. Vendar ne vem, ali vam je knjiga ravno usojena (kot jo založba reklamira), ker je tako dobra. V njej je nekaj nebuloz, kot je ta, da inteligentna raziskovalka usodno izda lastnega brata zgolj zato, ker jo neki moški očara na prvi pogled in pač pozabi misliti. Ali ta, da vsak ve, da se bo strelni dvoboj s popolnim prevarantom dogajal na domačem dvorišču, pa nihče niti ne razmišlja o kakšni taktiki preživetja. Saj ne rečem, vzporedno prepletanje sedanjosti in zgodovine je zanimivo že zato, ker se razločno vidi, kako zelo se je življenje spremenilo v nekaj več kot sto letih, se pa zato nikoli ne spremeni koncept lahkotnega misterioznega romana, saj se tudi v tem zgodbi obeh mladenk na koncu, ki je kljub vsej tragiki seveda srečen, dokončno in smiselno povežeta.