Oliva je plod oljke, najbolj spoštovanega drevesa na svetu, ki zraste med osem in deset metrov visoko. Gojijo jih že najmanj pet tisoč let, prvi so jih uporabljali prebivalci grškega otoka Kreta, danes pa jih najdemo po vsem Sredozemlju.

Presne olive so grenkega okusa in neprimerne za uživanje, zato jih je treba razgreniti v slanici. Olive, ki jih brez toplotne obdelave polnijo v sodčke, da ne uničijo pomembnih sestavin, se imenujejo naravne in so izbor gurmanov. Imajo krajši rok trajanja, odprte pa jih hranimo na hladnem (pod 15 stopinj Celzija). Zaradi bogatejšega okusa jih lahko prestavijo v olivno olje. Olive, ki so vložene v kozarcih, pa so pasterizirane zaradi daljšega roka trajanja in namenjene trgovinski prodaji.

Olive so dober vir vitamina E, a jih običajno zaužijemo premalo, da bi koristno prispevale k prehrani. Vsebujejo naravne antioksidante pa tudi veliko natrija, zato jih morajo ljudje z visokim krvnim tlakom uživati v zmernih količinah.

Olive so ob pravilni uporabi zelo okusen dodatek ali kar glavna sestavina mnogih jedi. Niso redilne, kot so menili nekoč, saj ena porcija (deset oliv) vsebuje od 30 do 40 kalorij, so pa za marsikoga nepogrešljive.

Olivno olje je izjemen dar narave. © iStockphoto

Olivno olje je najbolj cenjeno
Iz oliv pa pridelujejo tudi olivno olje, ki je med olji najbolj cenjeno. Za to obstajajo prepričljivi razlogi: je edino, ki ga lahko uživamo brez rafiniranja, čiščenja, dodatne obdelave in vseh aditivov, skratka takšnega, kot ga je dala narava. Najbolj kakovostno je ekstra deviško olivno olje iz prvega hladnega stiskanja. Svetloba in zrak mu škodujeta, zato je kakovostno olje vedno shranjeno v temnih steklenicah.

Olivno olje ima blagodejen učinek pri kopici težav: varuje pred boleznimi srca in ožilja, rakom na dojkah in drugimi oblikami raka, artritisom, znižuje raven slabega holesterola, omogoča boljšo absorpcijo vitaminov, posebej vitamina E, pospešuje izločanje želodčnih sokov, ščiti jetra, zavira staranje … Zelo pomembne sestavine so v maščobah topne oblike vitaminov A, D, E in K. Maščobnokislinska sestava olivnega olja je zelo podobna sestavi materinega mleka, zato je to olje primerno za prehrano dojenčkov pa tudi za sladkorne bolnike. Sestava kislin olivnega olja je tudi zelo podobna sestavi kislin v človeškem telesu, zato ga organizem presnavlja veliko lažje kot večino drugih olj ali trdih maščob.

Kako preverimo kakovost olja?
Kako ugotovimo, ali je olje res takšno, kot piše na steklenici? O kakovosti veliko pove njegova gostota. Sveže hladno stisnjeno olje lahko sperete z rok s toplo vodo, če pa morate roke večkrat namiliti, pomeni, da gre za olje, ki so ga pri stiskanju toplotno obdelali. Za liter kakovostnega ekstra deviškega olivnega olja je potrebnih od osem do deset kilogramov optimalno zrelih oliv, liter olja slabše kakovosti pa lahko s pomočjo višje temperature in kemičnih postopkov stisnejo že iz treh do štirih kilogramov plodov. Hladno stiskano olivno olje je polne, zlatorumene barve!

Olivno olje je zaradi svojih lastnosti zelo priporočljivo za cvrtje. Tudi po večurni uporabi pri 200 stopinjah Celzija ne spremeni lastnosti. Celo če ga segrejete do 280 stopinj Celzija, se maščobe ne bodo poškodovale, pri cvrtju pa se temperature gibajo med 140 in 180 stopinjami Celzija. V primerjavi z drugimi maščobami je večkrat uporabno, če ga le precedimo pred vnovično uporabo. Je zdravo, če vse skupaj seštejete, pa sploh ni drago.