Opomin, zakaj manjkata!

Foto: Žurnal24 (Foto: XL)
Recenzija: The White Stripes - Under Great White Northern Lights (XL, 2010)
Oglej si celoten članek

Tale koncertni plošček je izdan ravno v času, ko je Jack White zaposlen z milijon in pol drugimi bendi. Lahko bi deloval kot opomin, saj bi gospodič White lahko ob poslušanju albuma Under Great White Northern Lights spregledal, da bi morala biti njegova primarna dolžnost The White Stripes, in ne The Raconteurs ali The Dead Weather. Zadnji album Belih črt je popolnoma v slogu Jacka in Meg White – surov, neočiščen, energičen, kaotičen in poln emocij. Posnetki so nastali na turneji po Kanadi leta 2007. Uvodna je Let's Shake Hands, nato pa se sprehodimo skozi vseh šest studijskih albumov tega ameriškega dua – izstopajo denimo rifovska Blue Orchid, pa priredba Dolly Parton Jolene, emtivijevska I Don't Know What to Do With Myself in udarna Fell in Love With a Girl. Končata seveda s kultno in nalezljivo Seven Nation Army. White Stripes sta definicija rock benda 21. stoletja, katerega zvok je znova približan punku, bluesu in drugim prvinskim zvrstem, ki jim vlada občutek, in ne matematika. Jack White s svojo kitaro in vokalom kroti kaos, ki nastaja ob trku z Meginimi bobni. Primerno za rockerske duše, punkerske nostalgike in vse, ki ne verjamete, da še obstaja spontani rock 'n' roll.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.