Zaradi te osamljene lege v Pacifiku mu Polinezijci pravijo popek sveta (te pito o te henua). Na zemljevidih je otoček, velik 163 kvadratnih kilometrov, znan pod imenom Velikonočni otok. Kako je dobil to ime? Dal mu ga je nizozemski pomorščak in raziskovalec Jacob Roggeveen, ki je leta 1722 priplul na otok. Vulkanski otok, ki je danes del Čila, je namreč Roggeveen (uradno prvi Evropejec, ki je stopil na otok) odkril zjutraj na velikonočno nedeljo. Čilenci mu pravijo Isla de Pascua, na angleških zemljevidih je vpisan kot Easter Island, Polinezijci pa ga imenujejo Rapa Nui.

Burna zgodovina otoka
Zgodovina otoka je burna in kontroverzna, saj se zgodovinarji ne morejo zediniti, kaj točno se je na otoku dogajalo – na njem naj bi živeli celo "beli ljudje". Polinezijci naj bi na otok prišli leta 400. Kako so pripluli do otoka, še ni popolnoma jasno. Na začetku je otok poseljevalo približno dva tisoč ljudi, ko pa se je število povečalo, so med družinskimi klani izbruhnile vojne. Okoli leta 600 so na otoku začeli postavljati kamnite kipe oziroma moaije. Obrnjeni so bili proti notranjosti, saj so tako duše umrlih ves čas opazovale dogajanje na otoku. Moaiji so bili v začetku visoki od pet do deset metrov, pozneje pa celo dvaindvajset metrov. Moaije so v enem kosu izklesali iz vulkanske kamnine. En kip je petnajst ljudi ustvarjalo približno eno leto. Kako so velike in težke monolite nato prestavljali, ostaja uganka. Do danes so popisali 887 moaijev.

Velikonočni otok popotnike vabi predvsem z moaiji.

Letalska vozovnica ni poceni
Okoli leta 1000 je na Velikonočnem otoku živelo že skoraj dvajset tisoč ljudi, menijo zgodovinarji. Zaradi vojn so bili skoraj vsi moaiji prevrnjeni, veliko je bilo uničenih in polomljenih. Najhujši spopadi na otoku so bili ravno pred prihodom Roggeveena in ko je Nizozemec raziskoval ozemlje, je našel zelo opustošen otok. Leta 1888 si je Čile z aneksijo priključil Velikonočni otok in uradni jezik je postala španščina. Življenje na otoku, ki je na Unescovem seznamu zavarovane svetovne dediščine, teče veliko počasneje kot drugje, "motijo" ga le turisti, ki prihajajo predvsem zaradi moaijev. A ker je letalska vozovnica do otoka, kjer živi manj kot štiri tisoč ljudi, draga, tudi turizem še čaka na lepše čase.