''V nedavni študiji smo ugotovili, da med odraslimi Britanci, tako starši kot tistimi brez otrok, ne obstaja razlika v stopnji zadovoljstva,'' pravi dr. Powdthavee z univerze v Yorku in poudarja, da je med starševstvom in srečo ''skorajda nična povezava''. Trdi, da večina staršev neguje prelomne spomine, kot so prvi otrokov nasmeh, in tako nadomesti vse negativne izkušnje in težave, s katerimi se srečuje pri vzgoji.

''Starši pogosto verjamejo, da jim bodo redke, a dragocene izkušnje, kot je otrokova diploma ali trenutek, ko jih bodo videli pred oltarjem, nadoknadili vse težave. Upajo, da jih bo to navdalo z dolgotrajnim zadovoljstvom.''

Toda vsak popek sreče oveni zaradi vsakdanjih tegob, ki so mnogo pogostejše, in prav to vpliva na vsakdanji občutek sreče in zadovoljstva, zatrjuje dr. Powdthavee. ''Resnica je, da starši večino časa namenijo težavnejšim področjem vzgoje, kot so težave v šoli ali gospodinjstvu,'' dodaja.

Navkljub svojim trditvam in izsledkom raziskav si želi tridesetletni doktor s svojim dekletom tudi sam ustvariti družino, torej zadeva ni tako tvegana.