Raziskava na univerzi Scotland's Dundee University je pokazala, da se otroci, ki jih v vozičkih potiskajo, tako da ne vidijo staršev, redkeje smejijo in komunicirajo z njimi. Raziskava je zajela 2722 staršev in otrok, v dodatnem eksperimentu pa so 20 otrok potiskali v vozičku, tako da so bili pol kilometra obrnjeni proti staršem, pol kilometra pa proč od njih.

Starši, ki so uporabljali vozičke, obrnjene v njihovo smer, so se dvakrat pogosteje pogovarjali z otroki. Posledica je bila, da se je njihov srčni utrip umiril in so dvakrat pogosteje zaspali, kar kaže, da so se počutili sproščeno in varno. Le eden od 20 otrok se je v eksperimentu nasmejal, ko so bili obrnjeni proč od staršev. ''Naši izsledki kažejo, da je za mnogo otrok vožnja v vozičku čustveno naporna in stresna,'' je povedala dr. Suzanne Zeedyk, razvojna psihologinja s škotske univerze in vodja raziskave

Študija ugotavlja, da kar 62 odstotkov otrok starši prevažajo v vozičku, ki je obrnjen "narobe", pri otrocih, starih od enega do dveh let, pa odstotek naraste celo na 86 odstotkov. Zeedykova dodaja, da lahko to na otroke negativno vpliva glede zmožnosti komuniciranja s starši v obdobju, ko se njihovi možgani razvijajo hitreje kot kdajkoli v življenju. ''Napeti otroci se razvijejo v anksiozne odrasle,'' zaključuje in opozarja, da bi morali o ugotovitvah razmisliti tudi proizvajalci otroških vozičkov.