Lepo je slišati spodbudo in hvaljenje otrok ima zagotovo kratkoročne prednosti, saj so otroci lačni pozornosti in odobravanja. Toda pretirano hvaljenje ima lahko tudi škodljive učinke. Otroci potrebujejo ljubezen, podporo in spodbudo, a s hvalo ne bi smeli biti preveč radodarni. Zakaj?

Verbalne nagrade, ki jih uporabljamo, da bi spodbudili primerno vedenje, pogosto nimajo toliko zveze s čustvenimi potrebami otroka, ki ga "nagrajujemo", kakor z našo potrebo po udobju in nadzoru. Torej so čista oblika manipulacije. Učitelj v takšnem primeru izrablja otrokovo potrebo po odobravanju in jo obrne v svojo korist, da bi se otrok mirno in lepo vedel. Ali ni to oblika zlorabe?

Brez občutka sreče
Poleg tega se otroci zanašajo na naše odločitve in ocene o tem, kaj je dobro in kaj slabo, namesto da bi se učili zase in iz lastnega izkustva. Tako postanejo "odvisniki od pohval". Bolj ko jih hvalimo, več hvale potrebujejo in želijo. Tako vzgojeni otroci se ne bodo naučili oziroma ne bodo zmožni samostojno reševati problemov v življenju ter ne bodo vztrajni, ko bodo naleteli na oviro, saj bodo pri vsakem koraku iskali odobravanje in hitro odnehali, če ga ne bodo deležni. Če so otroci odvisni od pohval, jim odvzamemo občutek sreče zaradi lastnih dosežkov, saj začnejo opravljati naloge, s katerimi bi zadovoljili druge, namesto da bi se učili zase in o sebi.

Poleg tega začnejo čutiti pritisk, da morajo biti vedno enako dobri. Osredotočajo se na dobivanje pohval in ne na samo nalogo. Njihov interes za vse drugo upade, saj je koncentracija usmerjena na en sam cilj – biti vedno znova pohvaljen, namesto da bi razvijali in potešili naravno radovednost. Takšen odnos ovira otrokov razvoj, uničuje samostojnost in zadovoljstvo nad doseženim.

Še primer: Vaša hči je odstopila sendvič lačni prijateljici. Vam je ljubše, da je to storila, ker želi pomagati nekomu, ki ga ima rada, ali zato, ker ve, da bo zaradi dejanja dobila vašo pohvalo? Odgovor je samoumeven, vzgoja pa ne tako zelo.