Poznamo začimbno (feferoni), paradižnikovo in zelenjavno papriko, ki ji bomo namenili nekaj besed. Plodovi zelenjavne paprike tehtajo približno 250 gramov in so podolgovate, okrogle, koničaste ali ovalne oblike. Ko se ozremo na vrt, lahko vidimo celo paleto barv, saj je paprika lahko zelena, rdeča, rumena, oranžna, bela, vijoličasta in črna. Običajno uživamo zeleno papriko, ki še ni popolnoma zrela, je pa že popolnoma razvita. Sicer pa zelena paprika ni nič drugega kot rdeča paprika, ki so jo potrgali nedozorelo. Če jo hranimo dlje časa, se zato pogosto obarva rdeče. Koža zelene paprike je voskasta in zaradi tega težje prebavljiva, je pa prav zaradi tega obstojnejša.

Malo kalorij
Paprika vsebuje veliko vitamina C, ki je pomemben za vezi, kosti in zdravo kožo. Zelena paprika vsebuje dvakrat več vitamina C kot enaka količina pomaranč, rdeča paprika pa kar trikrat toliko. Za dnevne potrebe sicer zadostuje že polovica zelene ali rdeče paprike. Rdeča paprika vsebuje tudi več provitamina A kot zelena. Že z eno rdečo papriko pokrijemo polovico dnevnih potreb po provitaminu A in vitaminu B6.

Hranilna vrednost paprike je nizka (100 g paprike ima 20 kalorij), poleg vitamina C in provitamina A pa vsebuje še vitamine E, K, B6, folno kislino, balastne snovi, kalij in železo.

Rdeča paprika je tudi odličen vir betakarotena, antioksidanta, ki ga telo predela v vitamin A, kadar ga potrebuje. Betakaroten in riboflavonoidi, ki so tudi v papriki, nevtralizirajo proste radikale in tako varujejo pred rakom.

Pazite na zguban pecelj
Ko izbirate papriko, pazite, da je lupina čvrsta, sijoča, trdna in ne razpokana. Če je ponekod nagnita in ima zguban pecelj, je to znak predolgega skladiščenja. Zeleno papriko lahko hranite v hladilniku do štiri dni, ostale sorte pa so občutljivejše, zato jih lahko hranimo le dva dni.

Paprika je tako vsestranska, da jo lahko pripravljamo na mnogo načinov. Kot prilogo, solato, polnjeno, na žaru, pretlačeno v omaki … Ponudimo jo lahko k testeninam, mesu, ribam ...

Omenili smo še začimbno papriko (feferoni, španski poper, čili), katere plodovi so bistveno manjši od zelenjavne paprike, in paradižnikovo papriko, ki je križanec med rebrastim paradižnikom in zelenjavno papriko. Uporablja se zgolj za nadaljnjo predelavo v paradižnikovo mezgo.

Izvor: Paprika izvira iz Južne in Srednje Amerike. V Evropo so jo prinesli v 16. stoletju.