Koncertno dogajanje se je odvijalo v idilični lokaciji tik ob jezeru Jarun, in sicer na štirih odrih: največji VIP stage, nekoliko manjši Nokia stage, ter manjša Tuborg green stage in Radio 101 stage. Skupno je nastopilo trideset domačih in tujih izvajalcev. Na prvih dveh, namenjenih rock izvajalcem, je poleg zvenečih svetovno znanih imen nastopilo tudi precej bolj ali manj znanih hrvaških (Vještice, LET 3, Erotic Biljan & His Heretics, Diyala & DJ Ain'tune, Ruiz). Druge nastopajoče so predstavljali DJ-ji (The Voxx, Dreadzone, Jazzanova Dj Set …).

Nick Cave. © VIP

Prvi dan je v dežnem vremenu nastopil avstralski temačnež Nick Cave , najbolj znan po delu s skupino The Bad Seeds , s katero je nastopil v Zagrebu. Tokrat je predstavljal svoj štirinajsti studijski izdelek "Dig, Lazarus, Dig!!!". Tako kot njegovo intenzivno glasbo odlikujeta žanrska energičnost in raznolikost, je podobno tudi z njegovim nastopom. Včasih rad boža z nežnimi melodijami (The ship song), velikokrat pa so njegove pesmi manično bruhanje (Stagger Lee, Dig, Lazarus, Dig!!!). Veliki preklinjač je občinstvo spraševal, kako se zahvaliti v hrvaščini, in nato je po večini komadov ponavljal "Huala". Najprepoznavnejših "Henry Lee", "Do you love me?", "Where the wild roses grow" se na tej turneji izogiba.


Drugi festivalski dan, v sredo, 4. junija, je ob 21. uri nastopil Serj Tankian , ki je z bendom tokrat predstavljal svoj prvenec Elect the dead. Začel je z uvodno, svežo eksperimentalno pesmijo in nadaljeval s prvim singlom Empty walls. Sledil je The feed us. Glasba modernega politično angažiranega modernega rocka je sicer podobna matičnim System of a down , s to razliko, da je v njej za odtenek več melodičnosti in manj agresivnih izbruhov. Višek je Serj, ki občasno poprime za kitaro (Saving us) in klaviature (Elect the dead) dosegel v Beethoven's C***. Ni manjkalo političnih govorov, manjkal pa je dober udarni zvok, ki je prišel do izraza šele nekje na sredini koncerta.

Vokalist Prodigyjev Maxim Reality. © VIP

Prodigy so na VIP odru zaključili večer. Glasbeni oče plesnih podlag Liam Howlett in pojavna odbitka, vokalista Maxim Reality in Keith Flint , so na oder stopili ob 23. uri. Koncert so odprli s Their law. Med Poison se je začel "moshpit", ki se je nadaljeval v Woodoo people in Spitfire. Udarnost sta glasbi dodala tudi live kitara in bobni. Komercialno nauspešnejši plesni fenomen vseh časov se je v večini držal svojega best of repertoarja s plošče Fat of the land (Breathe, Diesel power, Firestarter), Smack my bitch up pa je bil sklepni komad. Svoj delež fascinantnosti okoli samega imena in glasbe je dodala še odrska postavitev, ki je preprosto "the most amazing thing you can ever see", med katero najbolj izstopajo bliskajoče se orjaške glave zlobnih mravelj. Na oder so se vrnili enkrat.

Vip Inmusic se je izkazal za festival vreden obiska. Ni čudno, da ga je The Times uvrstil med dvajseterico najboljših evropskih festivalov. Po drugi strani je dež kar malo pretiraval, saj je padal 70 odstotkov festivala, usmilil se nas je le v kratkih odmerkih ter za zaključek, ko sta nastopila Serj Tankian in Prodigy.