Atmosfero jim je ogreval, skrajno netipično za koncerte, stand up komik Marko Murč iz Šoštanja. Bil je “kul” glede na svoj izvor, kar je zopet dokaz, da ni pomembno iz kje prihajaš, ampak kakšno šalo imaš v rokavu. Marko jih je imel kar nekaj, od Saške Lendero, ki si na koncu pljuva v obraz že zaradi same navade, do Rdeče kapice, ki zaradi radioaktivnosti hodi po Šoštanju s plinsko masko do varanja svoje punce s tipom. Sproščeno pripovedovanje je dodatno smešil še z načinom govora in pojavo.

Dog Eat Dog so nastopili nekaj malega pred 23. uro. Petčlanska New Jersey- Washington DC glasbena naveza je unikat svojega žanra. Ali pa je vsaj bil. Njihov punkerski zvok nenavadno bogatijo saksofonske linije in vokali v rimah. Letos mineva 15 let od izdaje njihove kultne plošče All Boro Kings iz leta 1994, ki je do danes ostala njihova komercialno najprepoznavnejša izdaja. Vključevala je dva velikanska hita (No Fronts in Who's The King?), kasneje je bend izdal še tri studijske plošče, zadnjo z naslovom Walk With Me leta 2007. Medtem, ko jim Amerika nikoli ni posvečala pretirane pozornosti, pa sta jih publika in mediji v Evropi vedno sprejemali odprtih rok. Trenutno so zopet na evropski turneji z imenom 15th Anniversary All Boro Kings tour, ki so jo začeli pred šestimi dnevi v Švici, od koder prihaja njihov novi kitarist Axel "Axe" Hilgenstoehler. Bend v teh dneh deluje neobremenjeno ter nabito z energijo, saj so iz sebe iztisnili vse, kar se je dalo. Vokalist John Connor je bil poleg poskakovanja in vokalnega naprezanja med pavzami tudi DJ, saj je spuščal znane hip hop podlage in si izmišljeval rime, ki jih je kasneje navezal na prihajajoče komade. “Imate kaj trave? Zadnjih in naših prvih pet dni, odkar smo na turneji, smo se ga še vsak večer pošteno zakadili. Ravne , ne razočarajte nas!”, je bila ena izmed njegovih prošenj. Druga je bila prodajanje promocijskih majic, katerih cena se je vsak naslednji komad namišljeno dvigala za 1 evro. Predstavili so večino plošče ABK, opozorili so tudi na ostale, kot so Expect The Unexpected, Isms, Rocky ter M.I.L.F.

Prevod intervjuja Dog Eat Dog (odgovarjata vokalist John Connor in bobnar Brandon Finley):

Se 15 let po izidu plošče All Boro Kings še vedno vrti vse okoli zabave?
John: Definitivno. Še vedno “brcamo” in še vedno se zabavamo.

Je kaj poleg zabave?
J: Potovanja, delo, čas, ko si stran od prijateljev in družine, take reči. Zaradi tega se vse skupaj zdi kot služba, ampak ko smo na odru smo predani glasbi kot otroci.

Kaj zabavnega se vam je zgodilo na potovanjih zadnje čase?
J: Vedno se imamo dobro. Člani benda smo prijatelji in uživamo v medsebojni družbi. Jaz sem navdušen nad to turnejo v tem smislu, da vidim na koncertih mlade ljudi, ki jih 15 let nazaj ni bilo zraven, ob izdaji plošče All Boro Kings. Poznajo besedila in glasbo in to me zelo zabava.

Leto 1994 je bilo zelo prelomno obdobje, za vas ne samo zaradi plošče All Boro Kings, ampak tudi zaradi grunge padca. Se vam zdi, da je dalo to nekaj prostora zvrsti, ki ste jo ustvarjali?
J: Ja. Dog Eat Dog smo bili v tistem času nekako inovativni, saj nihče ni mešal glasbenih stilov tako kot mi. Bili smo pobudniki nečesa, kar je čez nekaj let preplavilo svet… izvajalci, kot so Kid Rock, Limp Bizkit, Rage Against The Machine, veliko velikih crossover bendov. Vsak od njih je dobil svoje mesto in svoj čas. Pred tem pa je bil poseben čas za veliko različne glasbe.

Po svoje ste vplivali na vse naštete bende. Ne vem, če ljudje to vedo, ampak bili ste eni prvih, ki so mešali distorzirane kitare, rapanje in saksofon.
J: Saksofon je bil ključna sestavina, ki je malenkostno ločevala našo glasbo od glasbe vseh ostalih. Saj so bili bendi, ki so mešali rock in rap, od Run DMC-ja in Aerosmith. Urban Dance Squad so recimo zelo vplivali na Dog Eat Dog, saj se mi je zdelo imenitno, da živo glasbo podložiš s hip hop vokali. In še vedno tako mislim.

Je bil saksofon za vaš stil resnično revolucionaren inštrument za tiste čase?
J: Pomagal nam je diferencirati naš zvok od zvoka ostalih ljudi. Že tako smo bili čudni, saj smo imeli hip hop vokale in hardcore kitarske rife, in ko vključiš še saksofon, pa naredi vse skupaj še bolj čudno. Ko te nekako ne morejo uvrstiti v nobeno kategorijo, si unikaten.

Lahko najdeš kakšno metaforo za vaše inštrumente?
J: Saksofon je veter, element vetra. Ko govorimo o bobnih, govorimo o nevihti, kar pomeni “ bum bang” zvok.

Brandon: Brandon Finley pravi, da vstopi v prostor. Danes je dan uglasitve.

J: To je bila čokoladna nevihta. Če nadaljujeva… kitara je meso, bas pa je skala, skalnat otok, ki je del fundacije. Potem so pa še vokali, ki so tok. Ti dajejo zvoku unikatnost. Moj glas je sinonim za Dog Eat Dog. Ko ga slišiš, veš, da smo to mi.

Vaš komad No Fronts se je pojavil v eni epizodi Beavisa in Butt-heada. Kakšno mnenje imate o tej risani seriji?
J: V tistem času je bila zelo smešna za naš bend, prijatelje in družino. Takrat smo bili še vedno zelo majhen bend v Združenih državah. Da si se pojavil pri Beavesu in Butt-headu, je bilo kulturno ena največjih stvrai, ki si jih lahko dobil. Kljub temu pa smo bili še vedno majhen underground bend. Nič pa se ni zgodilo od tam naprej. Tako da je bilo tudi to unikatno (smeh). Za nas in našo družino sta bila B&B smešna in še vedno sta.

Na vašem prvem koncertu je bila koda obleke toga. Kaj posebnega imate v mislih nocoj?
J: Samo pozitivne vibracije. V svoje nastope vlagamo veliko ponosa in energije, in všeč nam je, ko tisto, kar dajemo, dobimo nazaj. Tako da ljudje, na plan z energijo!

B: Še ena zadeva, ki bi jo rad dodal… veš, kaj zame pomeni frontman?

Kaj?
B: Biti v biznisu (smeh).