V ponedeljek, 13. aprila, bo minilo deset let, odkar je skupina Metallica vložila tožbo proti spletnemu portalu Napster, ki je dovoljeval brezplačno izmenjavo glasbenih datotek. Imeli so milijone uporabnikov. Tako se je tudi uradno začela vojna, ki so jo nekateri izvajalci in glasbene založbe napovedali spletnim piratom.

Ne podpirajo, a razumejo

“Glasbena industrija bi morala premisliti o ustreznih poslovnih modelih in ponudbi, da ljudje ne bi toliko nelegalno nalagali s spleta. Če denimo uradne ponudbe ni in si ljudje želijo izdelka, ga preprosto snamejo s spleta. Tega sicer ne podpiramo, a razumemo, zakaj se to dogaja,” opozarja direktor urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej in dodaja, da je kraja vseeno kraja in jo je treba preprečiti. “Mednarodne študije o piratstvu so zelo različne. Oškodovanci trdijo, da je tega ogromno, uporabniki pa, da so številke pretirane,” pojasnjuje Žurej.

Junija je bila s sklepom vlade ustanovljena medresorska delovna skupina za

boj proti piratstvu in ponarejanju na področju intelektualne lastnine, ki naj bi omogočila učinkovitejše sodelovanje državnih organov pri izvajanju njihovih zadevnih pristojnosti. Med nalogami skupine je tudi zagotovitev višje ravni varovanja intelektualne lastnine ter zmanjšanje piratstva.

Sazas: V Sloveniji se krade

Prvega moža Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije (Sazas) Matjaža Zupana pa zanimajo konkretni rezultati, kako se država bojuje proti piratstvu: “Tovrstne delovne skupine niso to, kar avtorji potrebujemo. V Sloveniji piratstvo ni prisotno le na spletu – pri nas se tudi v trgovinah legalno prodajajo piratski cedeji. In če kdo brez dovoljenja avtorja izda ploščo z njegovimi posnetki, je to kraja. Za zdaj še nisem zasledil, da bi naša država piratstvo kakorkoli spremljala ali poskušala preprečiti.”