Podjemna pogodba
Ena izmed možnosti za dodaten zaslužek je zagotovo delo na osnovi podjemne pogodbe, včasih poimenovane pogodba o delu. Zanjo je značilno, da se podjemnik zaveže opraviti določen posel, kot je na primer izdelava ali popravilo kakšne stvari, neko telesno ali umsko delo, naročnik pa se na drugi strani z njo zavezuje, da mu bo za to plačal. Na primer strokovno svetovanje ali sodelovanje in izvedba projekta so lahko predmet podjemne pogodbe.

Podjemna pogodba vs. pogodba o zaposlitvi
Podjemne pogodbe ne smete zamenjati s pogodbo o zaposlitvi, ki je temelj delovnega razmerja. Ključna razlika med njima je namreč v trajanju razmerja – podjemna pogodba je praviloma usmerjena k enkratni ali občasni izpolnitvi dela; delovno razmerje pa temelji na trajnosti, stabilnosti, dolgoročnosti. Lahko ste torej sočasno redno zaposleni (za določen ali nedoločen čas), poleg tega pa delate tudi prek podjemne pogodbe. Zavarovani (zdravstveno, pokojninsko in invalidsko ter za primer brezposelnosti) ste v tem primeru iz naslova pogodbe o zaposlitvi. Pozitivna stran podjemne pogodbe pa je, da je pogodbeno razmerje možno bolj svobodno oblikovati, saj temelji na pravilih obligacijskega prava.

Avtorska pogodba
Če imate fotografsko znanje, glasbeni talent ali pa morda žilico za publicistično pisanje, si lahko dodatni prihodek zaslužite prek avtorske pogodbe. To je pogodba, s katero se praviloma pridobi pravica do uporabe (izkoriščanja, distribucije) avtorskih del. Sklene se neposredno z avtorjem ali z ustrezno kolektivno organizacijo avtorjev, ki zastopa avtorje določene vrste avtorskih del. Kaj vse spada pod termin avtorsko delo, opredeljuje zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Avtorska dela so zlasti govorjena dela (predavanja, seminarji, delavnice), pisana dela (leposlovna dela, članki, računalniški programi), glasbena dela, fotografska dela in likovne stvaritve. Enako kot v primeru podjemne pogodbe ste tudi tu lahko redno zaposleni, iz naslova pogodbe o zaposlitvi pa črpate tudi vse pravice iz zavarovanj.