Nekdanja voditeljica na POP TV, urednica in soustanoviteljica portala Metina lista, Nataša Briški, je po nočnem smučanju na Starem vrhu opozorila na nemogoče razmere na smučišču. 

"Sem bila presenečena, koliko ljudi se je nabralo, za večerno uro in sredi tedna se mi je zdelo še kar nekaj, nimam pa zares pojma in hvala bogu, da jih ni bilo še več. Žičničarji se trudijo, model na okencu za karte je bil izjemno prijazen. Res. Ampak potem pride realnost. In tu ni romantike. Pretoplo. Sneg težak. Kupi. Pomrznjene plošče. Smučanje po principu: malo melišče, malo drsalnica. Dvakrat smo šli čez progo, pa je bilo neprebavljivo, predvsem za noge in živce. Težek sneg je strup, razmere pa resna nevarnost za padce. In ko enkrat smučaš v Dolomitih (ravno prejšnji teden) ali pa še kje bližje nas, je bila tole pač kardinalna napaka," pravi Nataša, ki je za zimsko "veselje" odštela 29 evrov. "Še dobro, da sem bila med prvimi, da smo štartali na “frišno” progo. Ampak to ne spremeni dejstva: v takih razmerah se smučišča pod 1000 metri nadmorske višine (če ne celo pod 1500) preprosto ne izidejo več. Ne vremensko, ne varnostno, ne ekonomsko."

xxx

Nataša ob tem opozarja, da njene kritike ne letijo na ljudi, ki delajo na takih smučiščih. "Iz slabega snega in pretoplih razmer pač ne moreš narediti poticke. Vem, da stane, osvetlitev, ljudje, vzdrževanje, umetni sneg, vse. Ampak jok gor ali dol: zime, kot smo jih poznali, so adijo. /.../ Vztrajanje pri tem, subvencije, “še malo pa bo”, skupnosti žičničarjev, pa pomagajte nam … to je metanje denarja stran. Upravljavci smučišč na nižjih nadmorskih višinah bi morali že delati na tem, ne le razmišljati, kaj ljudem ponuditi drugega. Kolesarske proge, celoletne vsebine, karkoli. Primeri obstajajo, prav Kočevje se mi zdi dober primer, v Dolgi vasi smo včasih malo vijugali, potem je pa 20+ let zelenih zim naredilo svoje in super za entuziaste, ki so tam v sodelovanju z občino naredili downhill proge, tam zadeve res živijo."

Za konec je naredila še primerjavo s smučanjem v Dolomitih. Za "stotine kilometrov vrhunskih prog, tko, vau prog in gondol/sedežnic" je odštela 67 evrov na dan. Vzela je štiridnevno karto in je bilo malo ceneje, je še dodala. "Tukaj pa 29 evrov za … no, za en drek. No, ljudje so bili prijazni in čaj v koči tudi dober. Ampak to je pač nova realnost, ki jo je treba povedati na glas. Ni prijetno. Je pa nujno. Smučanje na 500–1000 metrih nadmorske višine? Žalibog, pozabimo. Pa brez zamere."

Kakšne so vaše izkušnje?