Zemljevidi so bili v razburkani zgodovini eden temeljnih pripomočkov pogumnih raziskovalcev, zato so bili tako dragoceni, da so jih pogosto skrivali pred nepoklicanimi. Že Klavdij Ptolomej (okoli 85–165 n. št.), starogrški matematik, astronom, astrolog in geograf, je napisal delo Zemljepisno navodilo (Geografike hyfegesis), v katerem je ocenil velikost Zemlje, opisal njeno površje in veliko mest označil z zemljepisno širino in dolžino. Delo je zajemalo vedenje o takrat znanih dejstvih o svetoven zemljepisu, zemljevidi, ki so se ohranili do današnjih dni in temeljijo na Ptolomejevem delu, pa so bili natisnjeni leta 1477 v italijanski Bologni. Te starodavne zemljevide, ki so obseg sveta podcenili za tretjino, je ob svojem odkritju Amerike uporabljal tudi Krištof Kolumb. ''Starodavnih atlasov in zemljevidov je veliko, toda med najbolj cenjenimi natisnjenimi verzijami so prvi primerki, ki vključujejo ameriško celino. Odkritje novega sveta je sovpadlo z obdobjem odkritja tiska,'' je povedal Philip Curtis iz Hiše zemljevidov v Londonu. Prvi svetovni zemljevid z Ameriko je leta 1507 izdelal Martin Waldseemuller, edina ohranjena kopija pa je bila pred osmimi leti prodana za sedem milijonov funtov knjižnici ameriškega Kongresa, danes pa je vredna veliko več.

Britanski imajo svojo ceno
Leta 1570 je Abraham Ortelius izdelal prvi moderni atlas Theatrum Orbis Terrarum, ki je doživel velik uspeh in katerega posamezne strani so danes vredne 400 do 600 funtov. Curtis poudarja, da je lahko celoten atlas danes vreden več kot 200 tisoč funtov, medtem ko se ga je v šestdesetih letih dalo dobiti le za 10 tisoč funtov. Po njegovih besedah je najprivlačnejše obdobje za vlagatelje 17. stoletje, ko so geografi v izdelovanje zemljevidov vključili tudi svet mitov. ''Upodabljali so čudovite dekoracije z morskimi pošastmi, galejami in angeli, ki trobijo v rogove. Še posebej umetelni so bili Nizozemci, katerih dela so danes najbolj iskana,'' dodaja Curtis. V 17. stoletju se je proslavila družina Blaeu, originalen atlas Joana Blaeuja pa bi dosegel ceno najmanj 200 tisoč funtov. Med nizozemske sodobnike spada tudi Jan Jansson, čigar zemljevidi dosegajo vrednost več kot 30 tisoč funtov.

Prvi britanski zemljevid sveta je izdelal John Speed leta 1627 in danes velja od 70 do 100 tisoč funtov. Njegovi zemljevidi angleških grofij so na voljo od 500 do 1500 funtov, višjo ceno pa dosegajo zemljevidi Christopherja Saxtona – od 4000 do 7000 funtov. Seveda so to le nekatera izmed bolj ali manj priznanih imen. Vendar denar ni najpomembnejši.

Če so nenatančni, veljajo več
''Največje zadovoljstvo, ki ga omogočajo starodavni zemljevidi, je to, da lahko vidiš svet, kot so ga ljudje videli pred stoletji. So živa zgodovina, poleg tega pa tudi barvita in lepa umetniška dela. Če so nenatančni, to samo povečuje njihov šarm in dviga ceno. So več kot le zemljepis,'' je povedal Peter Baber, vodja zbirke zemljevidov v Britanski knjižnici.

Mnogi zemljevidi, tiskani pred letom 1800, so se sicer zaradi kakovostnejšega papirja ohranili bolje kot poznejši. Skoraj vsi starinski zemljevidi so bili v izvirniku del atlasov, a so jih pozneje razgrabili zbiratelji, seveda pa imajo v izvirni obliki večjo vrednost. Kupci morajo biti posebej pozorni na zgodnje kopije, ki jih prodajajo kot redke originale. Še posebej je treba biti pazljiv ob nakupu uokvirjenih zemljevidov, saj je težko preveriti njihovo stanje in kakovost barv. To sta ključna dejavnika, če se boste kdaj odločili za takšno naložbo. Ni vsakdanja, je pa izvirna in za razliko od večine ostalih vrednostnih papirjev tudi dobičkonosna. Zakaj se ne bi odpravili na bolšji trg ali pobrskali po podstrešju?