Mila (Gerard Butler) in Nicole (Jennifer Aniston) sta si producent Neal H. Moritz in režiser Andy Tennant (Melanie se poroči) v filmu Lovec na glave (The Bounty Hunter) zamislila kot ločena nekdanja zakonca. Njo kot uspešno novinarko, njega kot propadlega policista. Tipično je, da je propadli policaj še vedno na lovu za srboriteži, zato tudi Milo ponosno pokaže svojo značko, ko ujame pravo glavo. Tokrat je za petami nekdanji ženi, ki jo mora privesti na sodišče. Kajpak se Nicole ne preda zlahka. Milu skuša dopovedati, da preiskuje primer prikrivanja umora, a se tudi on ne da. Zaradi njegove trme in denarja, ki ga bo dobil, če jo privede na sodišče, se kmalu znajdeta na seznamu morilcev, ki jima že dihajo za ovratnik.

Gre za klasično romantično komedijo, z zanimivo zgodbo in simpatično igralsko zasedbo. Če gre Anistonovo in Butlerja primerjati s Sarah Jessico Parker in Hughom Grantom v filmu Kje sta Morganova?, sta vsekakor daleč pred njima. In če gre verjeti rumenemu tisku, da sta se med snemanjem dejansko zaljubila, nič čudnega! Kemija kar buta med njima, kar je pravzaprav dobro za tovrstne filme, z akcijskim, komičnim in nenazadnje romantičnim pridihom. Butler (300, Državljan nevarnih namer) se ob boku Anistonove prepričljivo dobro znajde, s čimer potrjuje, da je vsestranski igralec, ona pa vsekakor ne more dlje od vlog v romantičnih komedijah.

Lovec na glave ne bi bila komedija, če ne bi bilo spontanih zapletov, še manj pa bi bila romantična, če ne bi bilo pričakovanih razpletov. Je le še ena izmed romantičnih komedij, ki mnogim zaljubljencem ponudi roko, saj jim daje upanje, da jih klub polomu, ki ga lahko doživijo, morda le čaka srečni konec. Četudi v zaporu.