Pogosto ne cenimo tistega, kar imamo, dokler tega ne izgubimo. Svoja čutila jemljemo za samoumevna, a njihova sposobnost z leti pojenjuje. Če si vzamete nekaj časa in pozornosti zdaj, je mogoče rešiti marsikaj.

Jasen pogled
Sindrom suhega očesa
Okoli 45. leta starosti se zaradi upadanja estrogenskega in androgenega hormona začne zmanjševati tvorba solz in pojavljajo se vnetja vek. Ker je solzni film odgovoren za čiščenje očesa in ohranjanje pozornosti ter gladkosti očesne površine, se posledice pomanjkljivega vlaženja kažejo v razdraženih in izsušenih očeh, občutljivosti na svetlobo in motenosti vida.

Preventivno ravnanje vključuje prehrano, bogato z vitaminom A in maščobnimi kislinami omega 3. Zadošča že en obrok rib ali orehov na dan. Izogibajte se klimatiziranim prostorom in nosite zaščitna očala. Če to ne pomaga dovolj, se posvetujte z okulistom, naj vam predpiše ustrezne kapljice ali protivnetna zdravila.

Siva mrena
Stanje, ki povzroči motnje v očesni leči, meglen vid ali čezmerno bleščanje, se lahko razvije že v srednji življenjski dobi, po 65. letu pa ima težave s sivo mreno že več kot polovica ljudi. V neki študiji so ugotovili, da 10-letno redno jemanje vitamina C zmanjša tveganje za razvoj sive mrene za kar 60 odstotkov. Odpoved kajenju in izogibanje UV-izpostavljenosti je prav tako ključno – ta dva dejavnika namreč spodbujata tvorbo prostih radikalov, kar v veliki meri prispeva k povečani možnosti za pojav te težave.

Ko je že prišlo do sive mrene, je edino učinkovito zdravljenje operacija, pri kateri se odstrani zamotnjena očesna leča. Čeprav gre za eno od najbolj varnih očesnih operacij, so možni zapleti v obliki vnetja in krvavitve.

Neokrnjen občutek za voh in okus
Izguba zaznave vonja in okusa je del normalnega procesa staranja, lahko pa je tudi posledica nekaterih bolezenskih stanj, izpostavljanja vplivom okolja ali jemanja nekaterih zdravil. Okušalni in vohalni sistem sta pomembna pri pripravi organizma na prebavo hrane, saj ga opozarjata na kemično primernost izbrane hrane. Opešani senzorni signali lahko okvarijo apetit in izzovejo posledično hiranje, upad imunske sposobnosti in različna bolezenska stanja.

Pešanje občutka za voh
Po 65. letu začne približno polovica populacije opažati slabljenje voha. To lahko pripišemo starostnemu zmanjševanju receptorskih celic, ki so odgovorne za zaznavanje različnih vonjev. Starejši imajo težave pri zaznavanju, prepoznavi in ločevanju različnih vonjev. Veliko doživetij, ki jih povezujemo z okusom, se dejansko nanaša na njihov vonj. Pri okušanju hrane sprejemamo čutne dražljaje iz ustne votline kot okus, v resnici pa vsaj delno izvirajo iz njene arome.

Preberite si še:

• Za boljši spomin živite v dvoje! • Roke si umivajte pol minute! • Zakaj imajo noge neprijeten vonj?

Preventiva je v zmanjšanju izpostavljenosti dimu in kemikalijam v gospodinjstvu. Posebej se gre izogibati insekticidom (v škropivih za rastline, šamponih proti ušem, sredstvih za zaščito pred komarji in podobno), ki lahko poškodujejo nežne sluzne membrane nosu. Dokazano je, da zavestno iskanje in zaznavanje razgibanega spektra vonjav ohranjata natančnost vohalne sposobnosti. Pestrost arom zmanjša senzorno navajenost in utrujenost s tem, da stimulira dejavnost nevrotransmitorjev.

Preprosta vaja za krepitev vohalne sposobnosti je lahko v tem, da takoj ko vstanete, vzamete nekaj predmetov zelo različnih vonjev, jih nekajkrat na kratko povohate in primerjate odtenke arom. Morda je slabše zaznavanje posledica vnetja, polipov, tumorjev ali hudih nepravilnosti v nosni votlini.

Naslednjič nadaljujemo z namigi za ohranjanje ostrine ostalih treh čutov – okusa, sluha in tipa.