V Pariz sem šla brez pričakovanj. Nisem ga kovala v zvezde kot najbolj romantično mesto na svetu, kar počne večina žensk, bolj me je zanimalo, kaj vse bom v njem odkrila. In nisem bila razočarana.
O francoski prestolnici sem slišala vse dobro in vse slabo. Od tega, da je eno od najlepših mest v Evropi, do tega, kako neprijazni so Parižani do tujcev in da se sploh ne trudijo govoriti angleško. Prvo se je izkazalo za resnično, drugo pa ne. Pariz je resnično čudovito mesto, ki kar prekipeva od umetnosti in kulture. Tudi če med kratkim obiskom ne stopite v muzej, vam ne bo žal, saj boste dozo kulture vseeno dobili. Sama sem si nameravala ogledati van Goghovo razstavo, ki se je odprla pred mojim prihodom, a zanjo preprosto ni ostalo časa. Mesto kar kliče po dolgih sprehodih ter uživanju v slaščicah in kavi v priljubljeni kavarni Ernesta Hemingwayja Les Deux Magots, zato nisem hotela zapravljati ur za čakanje v vrsti za muzej. Sem pa žrtvovala nekaj ur za ogled Versajske palače, ki je 20 kilometrov zunaj Pariza. Dih jemajoče posestvo daje občutek prave francoske moči in Ludvika XIV., ki je oboževal svoje vrtove. Ti v marcu še niso prišli toliko do izraza, saj jih je osebje palače pridno pripravljalo na toplejše mesece, kipi ob njih pa so bili žal še pokriti. Lahko si samo predstavljam, kako čudovita so ob palači poletja.
Na kosilo v Latinsko četrt
Sprehod po Ludvikovih vrtovih (od palače do konca vrtov je en kilometer, naokoli pa je še na desetine majhnih vrtov) je lahko precej izčrpavajoč, zato je dremež na vlaku med vračanjem v Pariz nepogrešljiv. Prebudita se lakota in vprašanje, na katero je v tem mestu težko odgovoriti: kam na kosilo? Sama sem najbolj uživala v Latinski četrti, kjer je veliko restavracij z različnimi ponudbami, poleg tega pa so izjemno prijazni do tujcev. Cene so dostopne, nič kaj višje od naših. Za deset evrov lahko dobite predjed, glavno jed in sladico. V četrti lahko nakupite tudi spominke za najdražje, sicer pa vas bodo z njimi premamili tudi ob obrežju Sene, kjer ponujajo starinske francoske posterje, knjige, obeske, značke ...
Po sledeh umetnikov ...
Če iščete več kot le spominek, obvezno obiščite knjigarno Shakespeare and Company, kjer se boste zlili med knjige in pozabili na čas. Knjigarna je priljubljena tudi pri filmarjih; med drugim ste jo lahko opazili v filmih Julie & Julia, Pred sončnim zahodom in Polnoč v Parizu. Za še več umetnosti in navdiha se povzpnite na Montmartre, kjer ulice vsak dan preplavijo takšni in drugačni umetniki, sanjači in uživači. Hrib ponuja lep razgled na Pariz in kofetkanje v kavarnicah, kjer se boste lahko povsem odklopili, saj imajo le redke Wi-Fi povezavo.
Pogumne Parižanke
Takšen in drugačen navdih je v Parizu prisoten povsod. Modni navdih boste našli tako na metroju kot na Elizejskih poljanah, kjer se mešajo kulture in slogi. Parižanke so vse: elegantne, športne, boemske in predvsem samosvoje. Nizke temperature jim ne preprečijo tega, da zjutraj ne bi obule odprtih sandalov ali oblekle svoje najljubše jakne, čeprav jih bo v njej na trenutke malce zazeblo. Nekaj, česar si Slovenke še ne upamo; morda še nismo dovolj utrjene ali pa se preprosto bojimo neodobravajočih in očitajočih pogledov.
Oddih z makaroni v naročju
Baterije si lahko napolnite v katerem izmed številnih parkov, najprivlačnejši pa je Luksemburški vrt, ki je drugi največji javni park v Parizu. Poležavanje z barvitimi makaroni v naročju se sliši kot iz pravljice o Alici in čudežni deželi, zato tega nikakor ne izpustite.
Raziskujte z metrojem
Če vas ob vsem sladkanju in predajanju kulinariki zagrabi, da bi se morali še malo gibati, to lahko storite z raziskovanjem mesta na kolesu. Pariz ima podobno kolesarsko mrežo kot Ljubljana, njihova kolesa se imenujejo Vélib' in se (žal) izposodijo tako kot pri nas. Potrebna je registracija s kreditno kartico, torej bodo tisti, ki je nimajo, prikrajšani. Na kreditni kartici se bremeni depozit v višini 150 evrov, saj se s tem zaščitijo pred krajo. Kolesarske steze v Parizu spominjajo na ljubljanske – nekje so in potem izginejo v neznano, nekje pa jih preprosto ni in se moraš zliti s hitrim in gostim pariškim prometom. Najboljši način raziskovanja tega dvomilijonskega mesta je po mojem mnenju z metrojem, saj je ta hiter, točen in vas pripelje v vse kotičke mesta. Hoja je sicer na prvem mestu, a kmalu boste ugotovili, da vam metro olajša pot. Lahko hodite pol dneva, a boste imeli občutek, da ste videli le del mesta, noge pa že kričijo po počitku in osvoboditvi od čevljev. Vendar pa velja opozoriti, da pariški lastniki psov niso ravno vestni pri pospravljanju iztrebkov svojih ljubljenčkov s pločnikov, zato bodite med hojo po ulicah previdni. Tukaj pariška eleganca malce zvodeni.