Kajti nekoč revni, danes pa turistično zelo razviti Algarve je že od šestdesetih let, ko so v njegovi prestolnici Faro zgradili letališče, cilj iskalcev sonca in toplote, ki prihajajo s severa Evrope. In ko izstopijo iz letala, dobijo več sončnih dni kot v Kaliforniji, široke peščene plaže, obalo, ki vsekakor pusti vtis, mrzle valove, s pisanimi keramičnimi ploščicami obložene hiše ... in vse, kar imajo doma. Razen dežja, snega in megle.

Algarve, Atlantik, Amerika
Algarve sicer že dolgo ni več, kar je bil, pravijo tisti, ki na jug Portugalske hodijo že desetletja. A pritegne še vedno in je daleč najbolj turističen del dežele. Najbolj turistično mestece zahodne tretjine Algarveja, pokrajine, ki so ji svoj pečat pustili tudi Rimljani, je mestece Lagos, ki ga poleti zasedejo mladi (in glasni ter vsak večer pijani) Angleži, Nemci, Nizozemci in večinoma drugi severnjaki. Obala zahodno od Lagosa je strma, klife prekinjajo plaže – nekatere zelo težko dostopne –, vse pa se konča na najbolj jugozahodni točki celinske Evrope, rtu Cabo de São Vicente, ki so ga častili že Feničani in Rimljani. Svetilnik na rtu vsak dan vodi na stotine ladij, ki plujejo mimo, vodi pa tudi stotine tistih, ki zvečer čakajo, kako se bo sonce potopilo v morje. In nekje blizu lahko ugriznejo v nemško klobasico, ki jih prodajajo v prikolici s pomenljivim imenom Letzte Bratwurst vor Amerika (Zadnja pečenica pred Ameriko), jo poplaknejo z nemškim pivom in se na koncu Evrope zazrejo proti Ameriki.

Leonardo DiCaprio v filmu The Beach reče: "Prepotujemo tisoče milj, da bi se nato nastanili nekje, kjer imamo enako udobje kot doma. Moraš se vprašati, kaj je smisel tega?" Potovanje v Algarve vsekakor ima smisel. Morda največji septembra ali oktobra, ko so trume turistov že pospravile kovčke, sonce pa (še) vedno greje veliko močneje kot pri nas. V fotogaleriji si oglejte "konec Evrope" – obalo med rtoma Cabo de São Vicente in Ponta de Sagres ter Lagos.