"Brez zvokov, slik, podob, sporočil, gibov, emocij ..., ki jih omogoča kultura, nas ni!" je svojo predstavitev začela kandidatka za ministrico za kulturo Majda Širca Ravnikar na seji odbora državnega zbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino. Poudarila je, da jo čaka veliko dela in da bo kot ministrica poskušala delovati tako, da kultura ne bo delila, ideološko razdvajala, teptala preteklosti in bežala pred izzivi prihodnosti.

Financiranje – problem

Kot enega izmed problemov sedanje politike na kulturnem ministrstvu je izpostavila financiranje, ob čemer je navedla podatek, da je za leto 2009 za področje kulture namenjenih 183 milijonov evrov. Širca je poudarila, da se tako soočamo z najnižjim proračunom za ta sektor po osamosvojitvi. Dodala je še, da še vedno premalo sredstev črpamo iz evropskih strukturnih skladov.

Ministrstvo za kulturo kot kompas
Širca vidi ministrstvo za kulturo kot laboratorij, kompas, ki se mora osredotočiti na spodbujen in močan dialog na evropski ravni, pripravo reform, ki so potrebne zaradi slabe in nepopolne prakse, s katero se trenutno soočamo, in na spodbujanje razvoja kulturne industrije in kulturnega turizma. Nasploh je potrebna posodobitev in modernizacija kulturnega sektorja. Širca je glede izobraževanja na področju kulture in umetnosti  izpostavila, da je le-to premalo odprto in fleksibilno. Ob tem je navedla podatek, da je Slovenija, kar se tiče deleža študentov umetniških poklicev, na dnu lestvice v EU, za nami so le še Madžarska, Poljska in Romunija. Po njenem mnenju je treba razširiti in omogočiti večji vstop študentov v smeri umetniških poklicev izobraževanja. Nasploh je treba izboljšati status kulture v naši družbi.

Mediji – potrebne so učinkovite spremembe
Veliko je bilo govora na področju medijske zakonodaje, kjer je bodoča kulturna ministrica izpostavila tri cilje: spremembo zakona o javni televiziji (RTV SLO), ki ne sme biti politično podrejena oblasti, ampak mora služiti javnosti; spremembo zakona o medijih, ki bo medijem zagotavljala večjo avtonomijo, regulirala državno pomoč medijem, zaščitila novinarje; ureditev statusa STA – da bi bila le-ta boljši servis, je treba njen status bolj razvojno usmeriti. Sicer bo na področju medijev Širca poskušala doseči več avtonomije, več svobode izražanja, umik politike in večjo družbeno odgovornost medijev.

Poslanci odbora so največ vprašanj izpostavili na področju medijske zakonodaje, statusa Lipice, novega zakona o varovanju kulturne dediščine in statusa samostojnih kulturnih delavcev, za katerega se Širca strinja, da ni dober in da samostojni kulturni delavci nimajo enakih pravic kot ostali, bilo pa je že nekaj govora o tem, da bi ta segment urejalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Nekaj vprašanj je letelo tudi na nastajajočo Agencijo za knjigo, ki jo je Širca pozdravila kot pozitivno pridobitev na področju urejanja statusa knjige in pisateljev. Po njenem mnenju je potrebna ali ničelna stopnja DDV-ja na knjige ali kakšna druga oblika, ki bi omogočala, da bi se davek od prodane knjige vrnil nazaj h knjigi.