"Sreča ne zdravi, zato pa zdravega človeka varuje pred boleznimi," pravi Ruut Veenhoven, profesorica z Univerze Erazmus v Rotterdamu.

Po pregledu vsaj tridesetih študij, ki so bile narejene po vsem svetu v dobi od enega do šestdeset let, je Nizozemka zaključila, da so učinki sreče na dolgo življenje primerljivi s tistimi, ki jih ima na dolžino življenja kajenje oziroma izogibanje tej škodljivi razvadi.

"Če imate ta poseben talent ali dar, da se večino časa počutite dobro," je povedala Vennhovnova, "lahko podaljšate svoje življenje za kar 7,5 do 10 let."

Potem ko je pregledala omenjene študije, je ugotovila, da je imela sreča največji učinek na dolgo življenje pri ameriških nunah – najverjetneje je razlog v tem, da pripadajo skupnosti, v kateri ne vlada stres, hkrati pa vse služijo skupnemu namenu.

Ob pregledu študij je še ugotovila, da je sreča res pomagala določenim rakavim bolnikom v trenutkih slabosti, a na splošno sreča "ne podaljša časa do smrtne postelje," pravi profesor. Med zdravimi ljudmi pa je, kot pravi znanstvenica,  drugače – sreča dejansko človeka obvaruje pred tem, da bi zbolel in tako podaljšuje človekovo življenje.

Veenhovna je še dognala, da so bili srečni ljudje pozornejši pri spremljanju svojega telesa in bolezenskih simptomov ter bili zmerni kadilci in pivci (v ničemer niso pretiravali).  Srečnejši ljudje so bili tudi aktivnejši, bolj odprti do sveta in bolj samozavestni – to jim omogoča v življenju boljše možnosti in zgraditev boljše družbene mreže.

Nizozemska profesorica je zaključila, da je zaenkrat znano, da sreča ''hrani'' fizično zdravje, kako točno, pa zaenkrat še ni dognano.

Omenjene ugotovitve dodajajo pomemben košček sestavljanke, ki jo skušajo sestaviti raziskovalci širom sveta. Odgovoriti hočejo na vprašanje: Kaj sploh osrečuje ljudi? Razviti in materialno bogati narodi niso zadovoljni s svojimi življenji, zato bogastvo očitno ne.

Predstavo oziroma idejo o sreči že nekaj let merijo in analizirajo resni in spoštovani ekonomisti. V več 100 državah od Butana, ZDA do Avstralije delajo na tem, da bi določili nove merljive indikatorje sreče. "Ideja o tem, da obstaja stanje, ki se imenuje sreča, in da lahko zanesljivo ugotovimo, kako se jo čuti in meri, je revolucionarna, '' je povedal Bill McKibben v svoji knjigi Deep Economy: The Wealth of Communities and the Durable Future, ki jo je izdal v letu 2007.