Motovilec so začeli pridelovati v prejšnjem stoletju, ko so ga kmetje nabirali na polju, danes pa ga pridelujejo predvsem v rastlinjakih. Je zelenjava zmerno toplega pasu, ima rahlo orehov okus in spada med dražjo zelenjavo. Listi motovilca so suličasti in zraščeni v rozeto, poznamo več deset vrst motovilca – sorte z velikimi in sorte z majhnimi listi, ki imajo običajno bolj aromatičen okus.

Temnozeleni listi motovilca vsebujejo veliko zdravju koristnih snovi. Polni so magnezija, ki povečuje zmožnost koncentracije in varuje pred stresom, pa tudi kalija in železa. Ima petkrat toliko provitamina A in trikrat toliko vitamina C kot glavna solata, vsebuje tudi vitamin B6 in folno kislino. Motovilec je sorodnik baldrijana, v njegovih koreninah in listih najdemo eterično baldrijanovo olje, zato deluje pomirjujoče na želodec. Zaradi vlaknin in sestavin, ki spodbujajo prehod hrane, pa učinkovito poživlja presnovo.

Drag kot žafran
Motovilec prodajajo od jeseni do prvih pomladnih mesecev, predvsem med zimskim časom pa je zaradi pomanjkanja ostale zelenjave precej drag. Kakovosten motovilec ob nakupu prepoznamo po temnozeleni barvi, doma pa ga lahko v hladilniku nekaj dni hranimo v posodi ali plastični vrečki. Čiščenje motovilca je sicer precej zamudno opravilo, vendar je trud vedno poplačan. Običajno ga pripravimo kot solato, zelo se prileže ob trdo kuhanih jajcih, odlično pa ga lahko kombiniramo z drugimi vrstami sveže solate in svežimi zelišči.

Koristne snovi v motovilcu ohranimo v čim večji meri, če ga naberemo tik pred uporabo in ne namakamo v vodi ter čim hitreje postrežemo. Začimbe in zelišča, ki ob motovilcu najbolj teknejo, so drobnjak, česen, sladkor in javorjev sirup. Hranilna vrednost: sto gramov motovilca ima 12 kalorij.