Trenutek, ko se otrok postavi na lastne noge, je nekaj posebnega, a kmalu se lahko pokažejo težave. "Vsaka hoja je na začetku nestabilna, širokobazna, s pomanjkanjem ravnotežja," pravi razvojna terapevtka Špela Gorenc Jazbec, avtorica knjige Pravilno ravnanje z dojenčkom ter pravilna izbira ustrezne opreme in pripomočkov (Baby Handling and Correct Choice of Appropriate Equipment and Accessories). "Velikokrat se zgodi, da se otrok na začetku postavlja na prstke in ne na cela stopala – če se to čez čas ne popravi in otrok še vedno hodi po prstkih, je pametno obiskati specialista, ki se ukvarja z razvojnimi težavami," svetuje.
Napačno obračanje nog
"Znaki, ki pri hoji kažejo na težave, so lahko tudi sledeči: otrok pri začetkih hoje in tudi pozneje vedno hodi le v eno stran, noge pri hoji obrača navznoter ali navzven, pri postavljanju na noge le-te vedno pretirano zategne, da so čisto trde, ali pa je opazna razlika v hoji med desno in levo nogo," pove Gorenc Jazbečeva.
Špela Gorenc Jazbec, razvojna terapevtka
Če se takšna hoja ne izboljša sama od sebe oziroma težave ne minejo, obiščite razvojno ambulanto. "Pomembno je, da če opazite težave, o njih obvestite izbranega pediatra, ki potem ustrezno ukrepa," pravi sogovornica. "Še pomembnejše pa je, da pri svojih ugotovitvah vztrajate, saj se nemalokrat zgodi, da otroci v razvojne ambulante pridejo zelo pozno, čeprav so starši težave opazili že prej," poudarja.
Do 16. meseca naj vas ne skrbi
"Otroci, ki z razvojem nimajo težav in le-ta poteka normalno, običajno shodijo okoli prvega leta," pravi razvojna terapevtka Špela Gorenc Jazbec. Nekaj mesecev prej ali pozneje ne pomeni bistvene razlike in je še vedno v okvirih normalnega telesnega razvoja. "Vendar bi otrok nekje do 16. meseca vsekakor že moral shoditi, če nima kakšnih težav ali omejitev v razvoju," dodaja Gorenc Jazbečeva. Bodite torej potrpežljivi in otroka k hoji ne silite, a obenem ne čakajte predolgo.