»Na obisku imamo poslovne partnerje iz Francije in bi jih radi peljali nekam na kosilo; nekam, kjer se pod vrhunske krožnike podpisuje lokalna tradicija in se iz kozarcev nasmihajo naši najboljši naslovi, nekam, kjer sta blizu tako Ljubljana kot tudi letališče in nekam kjer je tako sproščeno, da bomo lahko odvezali kravate ... Kak predlog?«

Ko slow ni (nujno) počasi
Če bi podzavest v odgovor prijatelju ne izstrelila Danilo, bi se razmišljujoča zavest začela spraševati, če to le ni preveč želja naenkrat. V bistvu je, a ne za Danila oziroma gostilno »Pri Danilu«, katera domuje na obrobju Sorškega polja in katero vodi družina Čarman. Čarmanovi sodijo med tiste bolj kot ne redke gostince, kateri sploh vedo, da slow ne pomeni (nujno in vedno) počasi oziroma povedano drugače za Čarmanove – mamo Vesno, očeta Dušana in sina Gašperja, se zdi, kot da jim je že tradicija v zibko položila idejo mednarodnega gibanja Slow food.

	Slow food je večurno razvajanje s kulinaričnimi kreacijami, katere nadgradijo z izbranimi vini.

Omenjeno gibanje je nastalo v 80ih letih preteklega stoletja v italijanskem Piemontu kot protest proti fast food načinu prehranjevanja, kjer pa idejnega očeta gibanja Carla Petrinija niti ni toliko motila sama hitrost prehranjevanja, kot pa kvaliteta in predvsem izvor surovin. Tako je gibanje dobilo »protestno« ime Slow food in se zapisalo naravni in avtohtoni kulinariki, katero odlikujejo pristni okusi. Le teh pri Čarmanovih ne manjka, kakor tudi ne avtohtonosti, za katero »skrbi« predvsem mama Vesna (njeni recepti so tudi v knjigi European Cookery, ki je leta 2004 izšla v Haagu), ki zato brska tudi po starih receptih širšega loškega zaledja, kjer je »našla« tudi loško mešto, katera s tartufi in kozarcem velikega belega vina že predstavlja slow food. Seveda pa so pri Danilu vešči tudi »klasičnega« slow fooda – večurnega razvajanja s kulinaričnimi kreacijami, katere izjemno nagradijo z izbranimi vini in katere dišijo po »preteklosti« in so začinjene s prihodnostjo, katero predstavlja sin Gašper, ki bo v kratkem z diplomo WSET v Londonu postal eden izmed tako zvanih »vinskih akademikov«.

Talent in strast
Gre za slogan elitnega mednarodnega združenja »Jeunes restaurateurs d'Europe«, ki združuje najboljše mlade gostince Evrope – Slovenci imamo štiri posvečene; poleg Danila še Gostišče pri Lojzetu, Dvorec Zemono, Apolonijo in Hišo Franko. »Krivdo«, da je Danilo pristal v tej zgodbi gre pripisati Gašperju, katerega poleg omenjenih dveh lastnosti (no, talent bi mogoče lahko zamenjali z geni) odlikujeta še izjemno (vinsko) znanje in velika ambicioznost, kateri pušča prosto pot v svoji spletni vinski trgovini, kjer pa ne ponuja le vin, pač pa tudi tiste inštrumente, ki naredijo vsako vino boljše – govora je o (nad)kozarcih z imenom Riedel, iz katerih se nasmihata tudi dobri dve stotniji različnih vin, ki jih najdemo na Danilovi vinski karti.

	Gostilna je postala prava institucija, katere potencial prevzema besedna zveza "sky is the limit".

Navodilo za uporabo
Gostilna Pri Danilu je iz nekdanje stare vaške gostilne podpisane z letnico 1870 in kasneje »namiga« za dobrojedce v zadnjih letih postala prava institucija, katere potencial povzema besedna zveza »sky is the limit« (angl. nebo je meja) in katera te objame z občutkom, da si prišel domov, k mami na kosilo... Zato Danilove obiščite enkrat, dvakrat, trikrat, večkrat na leto oziroma vedno takrat, kadar si zaželite »objema«, ne pozabite le povedati, koliko časa imate oziroma koliko ste lačni, vse ostalo pa lahko brez skrbi prepustite Čarmanovim trem, ker kot zapisano že v uvodu, kdor je dober, je dober!

Pena bele in temne čokolade s slivami

Privoščite si sladko tudi vi! © Dean Duboković

Pena iz bele čokolade
Sestavine:

• 20 dag bele čokolade
• 2,5 dl sladke smetane
• 2 cl pomarančnega likerja ali konjaka
• 2 jajčna beljaka

Priprava:
Čokolado nalomite in jo v posodici nad soparo raztopite. Primešajte stepeno smetano, pomarančni liker in trd sneg iz beljakov.

Pena iz temne čokolade
Sestavine:

• 3 jajca
• 2 žlici sladkorja
• 15 dag jedilne čokolade
• 1 žlico konjaka
• 5 dag masla
• 2 dl sladke smetane

Priprava:
Čokolado stopite in ji primešajte stopljeno maslo in konjak. Rumenjake stepite skupaj z eno žlico sladkorja. Iz beljakov napravite trd sneg in mu vtepite preostalo žlico sladkorja. Čokoladni masi primešajte stepeno smetano in stepene rumenjake. Nazadnje na rahlo vmešajte še sneg iz beljakov.

Slive
Sestavine:

• 30 dag svežih sliv
• 2 žlici sladkorja v prahu
• 2 žlici jedilnega škroba

Priprava:
Slive izkoščičite in jih skupaj s sladkorjem postavite na štedilnik na šibkem ognju naj zavre, potem pa vmešajte škrob, ki ste ga zmešali z nekaj žlicami vode. Dobro prevrite, da se zgosti in ohladite.

Finiš
Poljubne kozarce ali modelčke do tretjine napolnite z temno čokoladno peno, jo obložite z ohlajenimi slivami in zaključite še z belo čokoladno peno. Tako napolnjene kozarce postavite za 3 ure v hladilnik, da se pena ohladi in strdi. Ohlajeno postrezite v kozarcu ali pa stresite na krožnik.