V avli Prve gimnazije Maribor je namreč že odprta razstava Holokavst 1933–1945 (Pogum, da se spominjamo).

Sinagoga Maribor je sporočilno bogato dokumentarno razstavo gostila že v letih 2004 in 2005 in tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj in na mariborski srednji ekonomski šoli. Dogodek je hkrati vključen v obsežni projekt Šoa – spominjajmo se. Razstavo sta na gimnaziji postavila profesorja zgodovine Boris Hajdinjak in Roman Mirnik, odprl pa jo je mariborski župan Franc Kangler.

Razstava prikazuje posledice neke ideologije, ki je hotela sredi Evrope imeti etnično, rasno in kulturno čisto družbo. Doslej je bila na ogled že v devetnajstih državah in poskuša v sliki in besedi prikazati holokavst Judov med drugo svetovno vojno. Gradivo prikazuje trpljenje Judov po prihodu nacistov na oblast v Nemčiji leta 1933 in vse do propada nacistične Nemčije leta 1945. Gre za celoviti prikaz holokavsta v okviru tehničnih in prostorskih možnosti razstavnih prostorov.

Veliko število obiskovalcev je do zdaj zapisalo tudi precej pretresljive izpovedi v knjigo vtisov, kar potrjuje dejstvo, da je razstava izjemna. Na njej si lahko ogledate pričevanje o zelo mračnem poglavju človeške zgodovine iz prve polovice 20. stoletja. Nacisti so v nekaj letih množičnega kršenja človekovih pravic in strahovlade pomorili šest milijonov Judov in tudi na milijone drugih.

Holokavstu se seveda niso mogli izogniti slovenski Judje. Največ, in sicer okoli 460, jih je živelo na območju Prekmurja. Nacisti so uničili tudi Jude iz Trsta in Gorice, holokavst so preživeli redki.

Kot je ob tej priložnosti povedal prvi mož mariborske sinagoge Marjan Toš, holokavst ostaja velik opomin človeštvu tudi zaradi še vedno občutnega antisemitizma v Evropi in svetu. To je po njegovem del resnice, ki se ji niti v Sloveniji ne moremo izogniti in zato je treba z vsemi močmi podpreti prizadevanja, da bi mladi tudi preko izobraževalnih programov dobili objektivne informacije o tem temnem poglavju zgodovine 20. stoletja.