Do driske pride zaradi pospešenega prehajanja vsebine skozi črevesje, kar pomeni pogostejše odvajanje ali zmanjšanje trdote blata, običajno pa se pojavita obe spremembi hkrati. O driski govorimo, če je blato redko, lahko so mu primešani tudi izločki, odvajamo pa več kot trikrat dnevno. Kadar traja driska manj kot dva tedna, govorimo o akutni, sicer pa o kronični driski. Človek lahko začne hujšati, izgubi veliko telesnih tekočin in mineralov, zaradi česar pride do dehidracije. Znaki izsušitve so suha usta, huda žeja, malo ali celo nič potemnjenega seča, vrtoglavica in hiter srčni utrip.
V telesu pride do energetskega neravnovesja, ki lahko v skrajnem primeru povzroči celo smrt, če ga ne prepoznamo dovolj hitro in ustrezno zdravimo. Driske so pereč problem še posebej v nerazvitem svetu, kjer so pri otrocih eden pogostejših razlogov za umrljivost.

Vzroki za drisko so zelo raznoliki
Vzroki za drisko so različni: okužbe s patogenimi virusi (rotavirusi, salmonelami, paraziti), občutljivost za sestavine določenih živil, stranski učinki zdravil, avtoimunske bolezni črevesja, nepravilno delovanje trebušne slinavke, potovanja v nerazvite predele (potovalna driska), zloraba odvajal, operativna odstranitev delov črevesja, okvare notranjih organov, duševne težave, stres, čezmerno uživanje alkohola ali nikotina ...

Tudi neredni obroki, nezdrava hrana in stres porušijo sestavo bakterijske flore v črevesju, kar povzroča driske.

Pomagajte si sami
Tekočino, ki ste jo izgubili med boleznijo, nadomestite z izotoničnimi pijačami, lahko pa tudi pitjem blago soljene vode. Pijte nesladkane čaje (kamilični čaj, pravi čaj), uživajte hrano s čim manj vlakninami: prepečenec, prežganka, banane, krompir, nastrgana in porjavela jabolka, korenčkovo juho, pretlačene testenine, pretlačeno zelenjavno kašo. Uživajte manj mlečnih izdelkov in mleka, čistih maščob, zelenjave, izogibajte se preveč sladki in mastni ter začinjeni hrani ter kavi. Ko se driska umiri, lahko postopoma preidete na normalno hrano.

Lahko si pomagate tudi z medicinskim ogljem, ki veže toksine, produkte bakterijske presnove in viruse, ki povzročajo drisko. Na voljo je v lekarnah v obliki granul in tablet, zanj pa ne potrebujemo recepta. Ravnovesje v črevesni flori pomagajo vzpostaviti tudi mlečnokislinske bakterije ali probiotiki, ki preprečujejo razraščanje škodljivih bakterij, hkrati pa krepijo obrambno sposobnost črevesne sluznice.

V boju z drsiko je pomembna prava prehrana. © Shutterstock

Kdaj obiskati zdravnika?
Zdravnika morate nujno obiskati, če v blatu opazite kri, ob znakih izsušitve, če drisko spremljajo bruhanje, krči in povišana temperatura, pri izmenjavanju driske in zaprtja, če driska nastopi med jemanjem antibiotikov, če se driska ponavlja, če se pojavi pri nosečnicah in majhnih otrocih, če kljub samozdravljenju ne izgine v sedmih dneh ali pa se po dveh dneh poslabša. Preden greste k zdravniku ne pretiravajte z zdravili proti driski in s pripravki, ki vsebujejo črevesne bakterije.

Naj potovalna driska ne zagreni počitnic
Do potovalne driskie pride običajno zaradi uživanja hrane in pijače, zato moramo na potovanjih paziti, da jemo sadje, ki ga je mogoče olupiti, jemo sveže kuhano oziroma pečeno ali suho hrano, pijemo ustekleničeno vodo, čaj ali tovarniško polnjene pijače, se izogibamo neprečiščeni vodi, sladoledu, ledu in surovi zelenjavi, hrani in pijači s stojnic. Za čiščenje zob in hrane uporabljamo neoporečno vodo. Uživamo le prekuhano vodo, ki je vrela vsaj tri do pet minut. Potovalna driska se lahko pojavi celo sedmi dan po prihodu s potovanja.

Vzroki za drisko so lahko zelo razlilčni, zato je od njih odvisno tudi zdravljenje, vedno pa skušamo najprej nadomestiti minerale in izgubljeno tekočino, odpraviti bolečino, znižati povišano telesno temperaturo in preprečiti nadaljnje krvavitve.