Na Irskem zadnja leta zaprejo približno 200 (irskih!) pubov na leto. Kako je to mogoče, saj Irci ja ljubijo svoje pube! Dobri stari tradicionalni irski pubi so ogrožena vrsta, trdi tudi popotniški novinar Turtle Bunbury, ki je bil na verjetno enem izmed najdaljših tako imenovanih "pub crawlov" ("lazenj" iz puba v pub), nekoč značilnih za moške družbe, ki se niso mogle odžejati. Ustavil se je v sedemsto pubih v vseh 32 irskih grofijah, ne pove pa, ali je v vsakem zvrnil kakšno pinto piva. V največjih težavah so pubi na podeželju.

Recesija kaže zobe
Po uradnih podatkih je od leta 2001 propadlo že 1.500 pubov. Kaj se dogaja? Odkar Irci ne v pubih ne drugod ne smejo kaditi, ne kadijo ali veliko manj kadijo, pa tudi manj pijejo, vsekakor v pubih. Zadnje čase v pube manj hodijo tudi zaradi enakega razloga kot Angleži, Škoti in vsi drugi – recesije, pa je ta šele začela kazati svoje grde zobe. Klasika – cene gredo gor, denarja za vse, tudi pijačo, je manj, vsaj v pubih. Pitje na domu postane še cenejše in ker doma vlade še ne prepovedujejo kajenja, lahko tudi kakšnega prižgeš, če še kadiš.

"Kulturna" preobrazba
Propadanje pubov pa se ni začelo ne zaradi sedanje krize ne zaradi prepovedi kajenja. Ironično je, da se je začelo v časih irskega gospodarskega buma, ki je Ircem prinesel vzdevek keltski tiger. Na irskem otoku so doživeli "kulturno" preobrazbo. Ljudje so postajali vse bolj sebični in vse manj družabni (zveni znano tudi na domačem terenu?), bolj kot pitje piva jih je začelo zanimati kupčkanje denarja. Bunbury, ki je o svojem nedvomno prijetnem ne posebej treznem popotovanju napisal knjigo Irski pub, pravi: "Nagnjenje k temu, da greš v pub, obsediš in popiješ petnajst pint na dan, se ne ujema z bogatenjem!"

Kaj reči? Da so ljudje, ker so bogatejši, hkrati postali revnejši?