"Silakinja" je velika oziroma majhna precej manj kot milimeter, a to ji ne povzroča težav, sta svoje odkritje v strokovni reviji Journal of Experimental Biology sporočila raziskovalca univerze v Tübingenu Michael Heethof in Lars Koerner. Slepa pršica, ki spada med pajkovce, lahko vzdrži kar 1200-kratnik lastne telesne teže. To je kar petkrat več, kot bi v teoriji pričakovali od živali te velikosti. V Tübingenu so moč pršice izmerili tako, da so ugotavljali silo, s katero so morali vleči pršico, da so jo kljub močnim sprednjim krempeljcem dvignili s podlage. Ena od meritev je pokazala silo, enako 1180-kratniku teže pršice. Takšno vrednost so znanstveniki izmerili le pri nekaterih vrstah morskih rakov, a se ti glede na telesno težo ne morejo primerjati z močjo pršice. Pršica vrste archegozetes longisetosus živi v tropih, tehta samo eno desettisočinko grama, sladka pa se z odmrlimi ostanki organizmov.

Z njimi si delimo posteljo
Biologi so do zdaj opisali več kot 45.000 vrst pršic, verjamejo pa, da je neodkritih še več deset tisoč vrst. Najslavnejša je sicer pršica hišnega prahu, ki nam družbo dela v stanovanjih. Najraje se skriva v vzmetnicah v spalnicah, ki ji omogočajo odlične pogoje za preživetje in razmnoževanje: toploto, vlago in hrano (pršice hišnega prahu imajo najraje odmrle dele kožne povrhnjice). Pršice se rade naselijo tudi v blazinah, odejah, preprogah ... Neopazna bitjeca še zdaleč niso neškodljiva, saj je veliko ljudi alergičnih na njihove iztrebke.