V muzeju pravijo, da je edini te vrste v Franciji in Evropi, saj se ne bo več  posvečal le zgodovini jezika starih Egipčanov, temveč nastanku svetovnih jezikov nasploh. Preurejanje in razširjanje muzeja so končali julija, uradno so muzej odprli konec minulega tedna.

V štirih nadstropjih je na več kot 2000 kvadratnih metrih postavljena zbirka, ki priča o približno 5300 let dolgi zgodovini jezikov. Nanjo opozarja že pročelje: okenske in arkadne odprtine krasijo črke iz vseh mogočih svetovnih jezikov, med njimi iz hebrejščine, etruščine in japonščine.

Vtis krepi dvojna fasada - izza zidov je ustvarjena druga, steklena stena, v katero je vgrajena bakrena folija s tisoč pismenkami, ki pripadajo 42 jezikovnim sistemom.

Jean-Francois Champollion je razvozlal skrivnost hieroglifov.

Jedro muzeja ostaja predstavitev nastanka in razvoja hieroglifov, katerim je Jean-Francois Champollion posvetil vse svoje življenje. Champollion, ki se je 23. decembra leta 1790 rodil v Figeacu, je razrešil uganko te staroegiptovske pisave, nastale okrog leta 3500 pr.n.št., in jo prvi tudi dešifriral.

Do pred skoraj 200 leti so hieroglifi veljali za skrivnostne magične simbole. Champollionu, ki je pri 25 letih obvladal deset jezikov, gre zahvala ne le za dešifriranje hieroglifov, temveč tudi hieratične in demotske pisave. Champollionu je v muzeju namenjeno prvo nadstropje, kjer je razgrnjena njegova bogata korespondenca in množica predmetov, od katerih jih je nekaj leta 1830 prinesel iz Egipta, kjer je preživel dvajset mesecev.

V ostalih dvoranah so razstavljeni predmeti, kot so stele, rokopisi in kaligrafije, ki obiskovalca vodijo v svet jezikov, zlasti tistih, ki so predstavljali temelj nekaterih drugih jezikov in pisav, kot so klinopis, kitajske pismenke in gliptika Majev. Pot skozi zgodovino jezikov in pisav dopolnjujejo videi o nastanku pisave na Kitajskem in v Mezopotamiji.