Psihopatom 2,5-krat verjetneje omogočijo pogojni izpust kot nediagnosticiranim kolegom za rešetkami, so ugotovili kanadski raziskovalci z Dalhousie University (Nova Škotska). V študiji so zajeli 300 moških, ki so v kanadskih zaporih preživeli vsaj dve leti med letoma 1995 in 1997. Od tega so jih 90 diagnosticirali kot psihopate.
Raziskovalci pravijo, da je za takšne osebnosti značilno, da premorejo šarm in so patološki lažnivci, ki ne poznajo sočutja. Zaradi omenjenih lastnosti zlahka omrežijo in pretentajo komisije za pogojne izpuste.

Uspešnejši so, čeprav zagrešijo mnogo več nasilnih in nenasilnih kaznivih dejanj, in so pogosteje med povratniki. V zaporu se spet znajdejo v povprečju po enem letu na prostosti, ostali povratniki pa se povprečno vrnejo po dveh letih svobode.

Zaslužili bi si oskarja
''Psihopati so veliko verjetnejši povratniki, zato bi bilo logično, da so redkeje izpuščeni, a ni tako. V prošnjah za predčasen izpust so zelo uspešni. S svojimi krokodiljimi solzami prevarajo tudi psihologe, uporabljajo neverbalno komunikacijo, 'namazan' jezik in prepričljivo izražajo čustva, njihove predstave pa so zrele za oskarja,'' je dejal doktor Stephen Porter. Zaradi tega komisije za pogojne izpuste kljub znani diagnozi pogosto ugodijo njihovim prošnjam.

V komisije so v Kanadi pogosto vključeni psihologi, kriminologi in ostalo zdravstveno osebje, vendar so mednarodne raziskave pokazale, da brez specialističnega treninga v zaznavanju goljufivega obnašanja niso nič uspešnejši kot laiki, zato bi morali spremeniti izobraževalni proces, meni Porter.

''Zavedati se moramo, da je izobraževanje na tem področju bistveno in da so objektivni podatki veliko zanesljivejši od občutka pri intervjujih. Poleg tega moramo vedeti, da se takšne patologije ne da kar tako izkoreniniti. Ni mogoče čudežno ustvariti vesti pri odraslih, ki je tudi prej niso imeli. To so hladna in težka dejstva. Igralske sposobnosti ne bi smele biti kriterij za izpust,'' še dodaja Porter.