Voditelji članic zavezništva so Rasmussena za naslednika de Hoop Schefferja izbrali v začetku aprila na zadnjem vrhu Nata v francoskem Strasbourgu in nemških mestih Kehl in Baden-Baden. Odločitev je bila tedaj težavna, saj je Rasmussenovemu imenovanju nasprotovala predvsem Turčija.

Rasmussen je namreč kot danski premier razburil muslimane s svojimi odločitvami glede spornih karikatur preroka Mohameda v danskem tisku leta 2005. Tedaj je vztrajal pri stališču, da so karikature stvar medijske svobode in svobode govora.

56-letnega Rassmusena v njegovem mandatu čaka veliko izzivov, kar se zelo očitno zaveda tudi sam, saj je na svoji strani spletnega omrežja Facebook pred odhodom na počitnice zapisal: "Dobro se moram spočiti, kajti 3. avgusta se začenja izjemno nabit urnik."

In izzivov novemu generalnemu sekretarju res ne bo manjkalo. Od njega mnogi pričakujejo, da bo pripomogel obnoviti zamrznjene odnose med Natom in Rusijo, visoko na dnevnem redu njegovih nalog pa bo Afganistan. Že čez tri tedne bodo tam predsedniške volitve, ki bodo preizkusni kamen tudi za Nato, saj bodo razkrile, ali je šest let potem, ko je Nato v tej državi prevzel vodenje vojaških operacij, bil uspešen, da to državo približa demokraciji in zagotovi obnovo.