V slovitem klubu Studio 54 se je konec sedemdesetih let trlo znanih obrazov iz sveta šovbiznisa, politike, športa, umetnosti in financ.
Diskoteko sta leta 1977 odprla Steve Rubell in Ian Schrager, delovala pa je le 33 mesecev. Oblasti so lastnika namreč aretirale zaradi utaje davkov. Klub je nato kupil Mark Fleischman in ga vodil štiri leta, nato pa je Studio 54 spet zamenjal lastnika.
Tako divje kot pod vodstvom Rubella in Schragerja pa po njunih pravnih težavah tam ni bilo nikoli več. Tisti, ki so imeli srečo in so si dogajanje lahko ogledali v živo, se spominjajo nastopa gole Grace Jones in Biance Jagger, kako je na belem konju prišla na plesišče.
Med rednimi gosti so bili Elizabeth Taylor, Michael Jackson, Mick Jagger, David Bowie, Elton John, Sylvester Stallone, John Travolta, Rod Stewart, Ryan O’Neal, Cary Grant, Jackie Onassis, Rudolf Nureyev, Salvador Dali, Farah Fawcett in Donald Trump.
V Studio 54 so lahko vstopili tudi fotografi, ki pa so se zavedali, kaj jih čaka, če bodo fotografije prodali oziroma objavili. V današnjem času mobilnih telefonov in družbenih omrežij si le težko predstavljamo, da je takšen zvezdniški klub sploh obstajal in da so stvari, ki so se tam zgodile, ostale skrite pred očmi javnosti.
Zvezdniki so se tam brez zadržkov predajali drogam, na balkonih in straniščih pa tudi seksu. Redke srečneže so odpeljali v okrašene in razkošne kletne prostore. Tukaj so se lahko predajali svojim najbolj divjim fantazijam. Tam naj bi se nahajale tudi posebne seks kabine. Manj ekskluzivni so bili balkoni, na katerih so bile sobe z debelimi stenami, ki so bile oblazinjene z gumo, da jih je bilo po orgijah lažje očistiti.
Nekaterih pa takšna zabava ni zanimala in so v klub prišli zaradi disko glasbe in plesa, drugi zato, ker so vedeli, da bodo tam srečali druge znane obraze. “Sem si prišel, ko si hotel vsemu uiti. Lahko si se zdivjal,” je povedal Schrager
Klub je bil vedno poln, zato sta si lastnika lahko izmišljevala, koga bosta spustila noter in koga ne. Tudi z denarjem si vstopa ni bilo možno kupiti, če so varnostniki odločili, da tistega večera ne boš smel vstopiti. Obstajala je hierarhija. Nekateri zvezdniki so v klub prišli brezplačno, nekateri pa so morali plačati vstopnino. Mick Jagger in Keith Richards sta na primer v klub prišla brezplačno, ostali člani skupine pa so morali odpreti denarnico.
Kako popularen je bil Studio 54 priča tudi zgodba nesrečnika, ki se je skozi zračnik poskušal priplaziti v notranjost. Ni mi uspelo, saj se je zataknil in med podvigom izgubil življenje.
Klubu so pravili tudi meka pedofilije, saj so v njem videli tudi 12-letna dekleta, ki so lahko poskusila vse, kar so tam počeli odrasli - tudi v slovitih gumijastih sobah.